dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - načelo nevračanja
Tožniki so obstoj razlogov za podaljšanje dovoljenj za začasno prebivanje utemeljevali predvsem s sklicevanjem na subjektivne okoliščine (porušenje hiše v domači vasi, slabo zdravstveno stanje prvega tožnika ter šolanje druge in tretje tožnice), ki naj bi jim preprečevale vrnitev v državo izvora. Zaradi teh okoliščin pa ni mogoče zaključiti, da bi bila svoboda in življenje tožnikov v Republiki Kosovo ogrožena oziroma, da bi tožniki zaradi teh okoliščin bili lahko v Republiki Kosovo podvrženi mučenju ali drugemu krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu kaznovanju ali ravnanju v smislu 72. člena ZTuj-2 (načelo nevračanja).
mednarodna zaščita - pooblastilo za zastopanje - svetovalec za begunce - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnika ne nahajata v azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika samovoljno zapustila Azilni dom pred dokončanjem postopka v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
sum korupcije - objava ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije - možnost udeležbe v postopku
Komisija za preprečevanje korupcije s tem, ko na seji sprejme osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, ki ima v šestem odstavku 13. člena ZIntPK predpisane sestavine, določi krog oseb, na katere se ugotovitve nanašajo. V takem primeru mora komisija v nadaljevanju postopka vključiti tudi te osebe, jim poslati osnutek ugotovitev in jim določiti čas, v katerem naj se o ugotovitvah izjavijo.
V obravnavani zadevi je postopek tekel v skladu z navedenimi določbami, v okviru katerega je bila tožnici tudi dana možnost udeležbe v postopku. Osnutek ugotovitev o konkretnem primeru je bil poslan tožnici v odgovor, tožnica pa je nanj v danem roku odgovorila. S tem je bila tožnici dana možnost udeležbe v postopku.
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan v skladu z določbami ZDavP-2. Sodišče ni našlo kršitev temeljnih načel upravnega oziroma davčnega prava, na katere se sklicuje tožnik. V konkretnem primeru je tožnik, ki je pravna oseba, za potrebe davčnega postopka najel strokovno pomoč. Prav tako so mu bile na spletnih straneh toženke dostopne informacije o možnosti vloge za odlog plačila davčnega dolga. Da tega ni izkoristil, ni mogoče pripisati davčnemu organu kot kršitev 7. člena ZUP.
trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih inštrumentov - trgovanje z delnicami - tržna manipulacija - nenormalna oziroma umetna raven cene za delnico - zakoniti poslovni razlog - kazalniki tržne manipulacije
Ena od pojavnih oblik t.i. trgovalne tržne manipulacije je tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni, razen če oseba, ki je sklenila ta posel oziroma dala naročilo za trgovanje, dokaže, da je bil poslovni razlog za tako ravnanje zakonit in da so ti posli oziroma naročila za trgovanje v skladu s priznanimi tržnimi običaji na trgu, na katerem so bili sklenjeni oziroma dani. Raven cene finančnega instrumenta je na nenormalni oziroma umetni ravni, če ni rezultat dopustnega tržnega procesa. Poslovni razlog kot subjektivno merilo, ki mora biti izpolnjeno za izvzetje od prepovedane tržne manipulacije, pa mora biti zakonit in skladen s tržnimi običaji. Pri tem ne zadostuje, da ima oseba poleg nezakonitih poslovnih razlogov, kot je trgovanje z namenom vplivanja na ceno finančnega instrumenta, tudi zakonit poslovni razlog, temveč se zahteva, da ima za posel izključno zakonite poslovne razloge. Kazalniki tržne manipulacije iz tretjega odstavka 375. člena ZTFI sicer sami po sebi ne ustvarjajo domneve o manipulativnem ravnanju, ampak se mora toženka o tem konkretno opredeliti, kar je v obravnavanem primeru tudi storila.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je uveljavljala, da je bila v času sklenitve pogodbe poslovno nesposobna (IV. poglavje OZ), in ne napak volje (V. poglavje OZ), kot je od nje dopolnitev v tej smeri zahtevala toženka. Ker je toženka napačno pravno ocenila navedbe tožnice, jo je zato tudi pozivala v napačni smeri in napačno presodila njeno dopolnitev. Posledično je zato tudi napačno presodila, da je prosilkina prošnja nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavo. Toženka je sicer navedla, da je prošnja tudi nepopolna, vendar v tej smeri obrazložitve ni podala.
V zadevi je sporno, ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 dokazal, da davčnemu dolžniku ni dolžan in zato posledično ne more biti dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe. Tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da bi do izdaje izpodbijanega sklepa dolg davčnemu dolžniku poravnal. Davčni organ je tako sklep o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Vsa nadaljnja izvajanja tožnika o neobstoju dolga so deloma neizkazana, deloma pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Sklepov o vračilu neupravičeno prejete BPP ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v konkretnem primeru ta možnost tožniku ni bila dana, s tem tudi ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, kar zahteva prvi odstavek 9. člena ZUP.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. ZEKom-1 člen 35.
dodelitev radijskih frekvenc - izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva
Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravne sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu citirane določbe bi morala toženka opredeliti, katera je tista okoliščina, na katero se predlog za obnovo postopka opira, in nato v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP ugotoviti, ali je verjetno izkazana, preden bi postopala po določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
ZN člen 113, 113e. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Notarska zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije.
DDV - prodaja zemljišč - osnovna sredstva samostojnega podjetnika - obdavčljiva transakcija - izključitev sredstev podjetnika iz sistema DDV - prodaja zasebnih sredstev - prodaja sredstev v okviru opravljanja podjetniške dejavnosti - prevalitev naknadno odmerjenega DDV na kupca
Ker ima po stališču iz sodbe in sklepa VS RS X Ips 346/2013 z dne 1. 10. 2015 tožnik načeloma še vedno možnost, da se s kupcema spornih zemljišč dogovori o pogodbeni prevalitvi DDV, kupca pa možnost odbijati vstopni DDV po popravljenem računu v smislu 72. člena Zakona o davku na dodano vrednost oz. določbe 138.a člena Pravilnika, je za pravilno uporabo materialnega prava v obravnavanem primeru odločilno, ali ima tožnik možnost odmerjen DDV pridobiti nazaj od kupcev, torej doseči dogovor s kupcema. Glede kupca B. d.o.o. je z izpodbijano odločbo pravilno odmerjen 20% DDV oz. da je glede na dejansko stanje treba šteti, da dogovorjena cena ne vključuje DDV. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je imel tožnik možnost od pridobitelja (družbe B. d.o.o.) izterjati DDV, ki ga zahteva davčni organ z izpodbijano odločbo. Ne drži pa ta ugotovitev glede kupca A. d.d., glede katerega iz dejanskih ugotovitev izhaja, da tožnik nima možnosti od tega pridobitelja naknadno izterjati DDV oziroma nanj prevaliti DDV. To pa pomeni, da je glede tega pridobitelja treba šteti, da dogovorjena cena že vključuje DDV, kar posledično pomeni, da je bil tožniku z izpodbijano odločbo DDV (glede tega pridobitelja) odmerjen v previsokem znesku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški izvedenca
Strošek za plačilo izvedenke je nastal, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje in je izvedenka priglasila nagrado ter stroške. Drugi odstavek 11. člena ZBPP govori o nastalih stroških, zato sodišče dejstva, da založitev dodatnega predujma še ni bila izvedena, ne more upoštevati in ga tudi pravilno ni upoštevala toženka. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, toženka ni imela podlage, da bi prošnji tožnice na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila.
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 4, 4/7, 68, 69, 69/6, 172a.
koncesija - podelitev koncesije - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - merila za podelitev koncesije
Da bo strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne dejavnosti posebej razdelilo infrastrukturne programe na vrhunske, kakovostne in manj kakovostne programe, je bilo vnaprej določeno v razpisu in s tem tudi vnaprej poznano prijaviteljem. Posamezne oblike podpore raziskovalne dejavnosti so tudi določene v sedmem odstavku 4. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti (definicije).
Iz razloga zmanjšanjih proračunskih sredstev se je toženka pri razdelitvi sredstev oprla na pravilo zgornje tretjine. Določanje načina razdelitve sredstev je v pristojnosti strokovnih teles in ZSA. Posledica pravila o zgornji tretjini ni pomenila oblikovanja različnih meril o uvrstitvi infrastrukturnih programov v financiranje in s tem neenakomernega obravnavanja prijav, ampak sta tako strokovno telo in ZSA s tem pravilom, ob upoštevanju znižanja proračunskih sredstev, sledila nalogi, določeni v 172.a členu zgoraj navedenega Pravilnika.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t. i. procesne predpostavke. Ena izmed njih je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena). Povedano drugače, tožnik mora ves čas izkazovati pravni interes, zato je upravni spor dovoljen le v primeru, če bi si tožnik v primeru uspeha v tem sporu izboljšal svoj pravni položaj.
pravice pacientov - nepravilen pregled pacienta - zahteva za izplačilo odškodnine - zavrženje vloge
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.
Pri inšpekcijskem nadzoru gre za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Za zakonodajalca ni nepomembno, kdo je plačnik DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno ugotovil, da je družba A. d.o.o. za tožnico opravila gradbene storitve in da sta bila računa napačno izdana, saj se niso upoštevale določbe 76a. člena ZDDV-1 o obrnjeni davčni obveznosti. Zaradi določb 76a. člena ZDDV-1 je tožnica kot prejemnica gradbenih storitev iz naslova izgradnje parkirišč plačnica DDV, kar pomeni, da je hkrati zavezanka za obračun DDV in ima na tej podlagi tudi pravico do odbitka DDV.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stanovanjska pravica na denacionaliziranem stanovanju - nepovratna državna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja - stanovanje - soba s kopalnico
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - formalni in materialni pogoj - odprt kazenski postopek - odnos do oškodovanca - obrazložitev odločbe
Iz spremnega dopisa direktorice, s katerim sta bili toženi stranki poslani obe potrdili sodišč o tem, da tožnica ni v kazenskem postopku, je razvidno, da je bila tožena stranka o nepravilnih podatkih glede odprtih kazenskih postopkih tožnice sicer obveščena na seji, kjer je bila sprejeta sedaj izpodbijana odločitev. Sodišče zato meni, da je tožena stranka zmotno ocenila dejansko stanje oziroma okoliščine glede nasprotujočih si podatkov o odprtih kazenskih postopkih tožnice ni v zadostni meri raziskala in je s tem dejansko stanje tudi nepopolno ugotovila.
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je bila družba A., d.o.o., Koper iz sodnega registra izbrisana dne 16. 12. 2013. Glede na tako okoliščino bi morala tožena stranka oceniti tožničino obveznost izpolnitve dosojenega premoženjskopravnega zahtevka, torej oceniti ali ta obveznost še obstaja in če obstaja, da je bila družba iz sodnega registra izbrisana šele pol leta po tem, ko je sodba, s katero je bilo odločeno tudi o premoženjskopravnem zahtevku postala pravnomočna. Šele po ugotovitvi teh podatkov bi lahko tožena stranka ocenila tožničin odnos do oškodovanca.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - nezakonita efektivna obrestna mera - odvzem dovoljenja
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja zadevi inšpekcijskega nadzora, niso relevantno dejansko stanje pri uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 32. člena ZPotK-1, na podlagi katere je toženka izdala izpodbijano odločbo, s katero je tožniku odvzela dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja. Relevantno dejansko stanje v zvezi z izpodbijano odločbo je le ugotovitev pravnomočnosti odločbe, s katero je Tržni inšpektorat RS dajalcu kreditov izdal odločbo na podlagi sedmega in osmega odstavka 34. člena ZPotK-1, kar pa je bilo z izpodbijano odločbo ugotovljeno. Toženka je prejela predlog tržnega inšpektorata s pravnomočno odločbo, s katero je ta tožniku prepovedal sklepanje kreditnih pogodb na podlagi 3. točke sedmega odstavka 34. člena ZPotK-1, ker je dajalec kredita izračunaval efektivno obrestno mero v nasprotju z 22. členom ZPotK-1.