mednarodna zaščita - pooblastilo za zastopanje - svetovalec za begunce - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnika ne nahajata v azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
javni poziv - javna dela - rok za oddajo ponudbe - način zbiranja ponudb
Ponudba tožeče stranke je prispela k toženi stranki potem, ko so bila razpoložljiva sredstva že porabljena. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi bilo treba njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, saj je bil tožnik že z javnim povabilom seznanjen z načinom izbiranja ponudb.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 81. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški
Pri vsebinskem pregledu zahtevka je tožena stranka pravilno ugotovila, da upravičene stroške predstavljajo zneski oziroma vrednost prve in druge situacije, to je 40.806,57 EUR (9.428,88 in 31.377,69 EUR). Tretje gradbene situacije tožena stranka ni priznala kot upravičeni strošek, ker ni bila potrjena s strani pooblaščenega nadzornega organa in tožeče stranke, razen tega pa je bila izdana dne 17. 10. 2013, ko so dela na zaključevanju naložbe že potekale z novim izvajalcem, s katerim je tožeča stranka sklenila „in house“ pogodbo, ne da bi s to spremembo soglašala tožena stranka. Na odločitev o tem, da se gradbena situacija ne upošteva kot upravičeni strošek, ne morejo vplivati tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka opisuje težave, ki jih je imela z izvajalcem.
ZPP člen 77, 78, 79, 80, 81, 81/2, 81/5, 82. ZZZDR člen 192, 200.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Zato je sodišče tožnikov predlog, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, zavrnilo.
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar ni procesno sposoben, saj mu je bila zaradi kverulantstva poslovna sposobnost delno odvzeta. Za pravilno zaščito tožnikovih resničnih interesov skrbi in odgovarja postavljeni skrbnik. Ta ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je treba kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v delo skrbnika, ki so mu bili vročeni izpodbijani sklepi, niso podani. Pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper te sklepe, bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški izvedenca
Strošek za plačilo izvedenke je nastal, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje in je izvedenka priglasila nagrado ter stroške. Drugi odstavek 11. člena ZBPP govori o nastalih stroških, zato sodišče dejstva, da založitev dodatnega predujma še ni bila izvedena, ne more upoštevati in ga tudi pravilno ni upoštevala toženka. Ker je torej strošek za plačilo izvedenskega mnenja nastal pred vložitvijo prošnje, toženka ni imela podlage, da bi prošnji tožnice na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP ugodila.
Pri inšpekcijskem nadzoru gre za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Za zakonodajalca ni nepomembno, kdo je plačnik DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno ugotovil, da je družba A. d.o.o. za tožnico opravila gradbene storitve in da sta bila računa napačno izdana, saj se niso upoštevale določbe 76a. člena ZDDV-1 o obrnjeni davčni obveznosti. Zaradi določb 76a. člena ZDDV-1 je tožnica kot prejemnica gradbenih storitev iz naslova izgradnje parkirišč plačnica DDV, kar pomeni, da je hkrati zavezanka za obračun DDV in ima na tej podlagi tudi pravico do odbitka DDV.
trg finančnih instrumentov - zloraba trga finančnih inštrumentov - trgovanje z delnicami - tržna manipulacija - nenormalna oziroma umetna raven cene za delnico - zakoniti poslovni razlog - kazalniki tržne manipulacije
Ena od pojavnih oblik t.i. trgovalne tržne manipulacije je tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, s katerim oseba ali več oseb, ki delujejo povezano, zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni, razen če oseba, ki je sklenila ta posel oziroma dala naročilo za trgovanje, dokaže, da je bil poslovni razlog za tako ravnanje zakonit in da so ti posli oziroma naročila za trgovanje v skladu s priznanimi tržnimi običaji na trgu, na katerem so bili sklenjeni oziroma dani. Raven cene finančnega instrumenta je na nenormalni oziroma umetni ravni, če ni rezultat dopustnega tržnega procesa. Poslovni razlog kot subjektivno merilo, ki mora biti izpolnjeno za izvzetje od prepovedane tržne manipulacije, pa mora biti zakonit in skladen s tržnimi običaji. Pri tem ne zadostuje, da ima oseba poleg nezakonitih poslovnih razlogov, kot je trgovanje z namenom vplivanja na ceno finančnega instrumenta, tudi zakonit poslovni razlog, temveč se zahteva, da ima za posel izključno zakonite poslovne razloge. Kazalniki tržne manipulacije iz tretjega odstavka 375. člena ZTFI sicer sami po sebi ne ustvarjajo domneve o manipulativnem ravnanju, ampak se mora toženka o tem konkretno opredeliti, kar je v obravnavanem primeru tudi storila.
ZN člen 113, 113e. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
disciplinski postopek - izrek disciplinskega ukrepa - Notarska zbornica - nosilec javnih pooblastil - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Pri disciplinskem postopku zoper notarja ne gre za nadzor nad zakonitostjo opravljanja notariata kot javne službe, ampak za ugotavljanje odgovornosti notarja za morebitne nepravilnosti pri njegovem poslovanju, v okviru katerega se presojajo pravila poklicnega združenja. Notariat namreč opravljajo notarji kot svoboden poklic, svojo poklicno dejavnost pa praviloma opravljajo osebno (drugi in tretji odstavek 1. člena ZN). Pri odločanju v disciplinskem postopku gre torej za odločitev, sprejeto v okviru poklicnega (notranjega) nazora nad delovanjem članov zbornice, zato takšna odločitev ne predstavlja akta, izdanega v okviru izvrševanja upravne funkcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je na pritožbi, ki jo je tožnica predložila toženki, naveden datum 2. 11. 2015, pri čemer toženka ni ugotavljala, kdaj je tožnica dejansko vložila pritožbo zoper sodbo na sodišče, ne more biti razlog za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - zavrženje tožbe
Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji, predpisani v prvem odstavku 36. člena ZUS-1 oz. t. i. procesne predpostavke. Ena izmed njih je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena). Povedano drugače, tožnik mora ves čas izkazovati pravni interes, zato je upravni spor dovoljen le v primeru, če bi si tožnik v primeru uspeha v tem sporu izboljšal svoj pravni položaj.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stanovanjska pravica na denacionaliziranem stanovanju - nepovratna državna sredstva za rešitev stanovanjskega vprašanja - stanovanje - soba s kopalnico
V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožba, ki jo je z uporabo instituta BPP tožnik želel vložiti zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, v smislu 24. člena ZBPP verjetno izkazane možnosti za uspeh ali ne. Pri tem je pomembno, ali je mogoče sobo v medetaži skupaj z neizdelano kopalnico, ki predstavlja 1/10 celotne nepremičnine, šteti kot ustrezen objekt za rešitev tožnikovega stanovanjskega vprašanja, oziroma ali ga je mogoče na podlagi SZ-1 označiti kot stanovanje. Izpodbijana odločitev, po kateri da sobe z neizdelano kopalnico ni mogoče šteti za stanovanje, je najmanj preuranjena. Iz podatkov zadeve ni mogoče ugotoviti, za kakšno sobo z neizdelano kopalnico gre, kolikšna je njena kvadratura, ali je predviden samostojen vhod, ali je hiša večstanovanjska ipd. Dejstvo, da kopalnica še ni izdelana, na odločitev ne more vplivati. Že po naravi stvari pa sobe s kopalnico tudi ni mogoče avtomatično izključiti kot morebitno garsonjero in s tem stanovanje. Ob tako pomanjkljivih podatkih o nepremičnini, ki jo je kupil tožnik, ni mogoče zaključiti, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s tožbo.
ZDavP-2 člen 41, 68, 77. ZUS-1 člen 52. ZUP člen 238, 238/3.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva zavezanca - dokazovanje - nova dejstva in novi dokazi
Davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 se odmeri, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. Davek se odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšane za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
Po določbah 77. člena ZDavP-2 je dokazovanje z listinami prednostno, ne pa izključno. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika za dokazovanje z izvedencem finančne stroke, ki ga tožnik, brez navedbe razlogov, uveljavlja šele v upravnem sporu. V delu, v katerem tožnik s predlogom za dokazovanje z izvedencem finančne stroke v upravnem sporu le dodatno dokazuje za odločitev neupoštevne navedbe, sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni sledilo tudi iz tega razloga. Sledilo pa tudi ni dokaznemu predlogu za zaslišanje prič, saj tožnik z njim, enako kot v davčnem postopku, dokazuje prejem gotovine v letu 2006, ne pa pravno relevantnega dejstva, da je z gotovinskimi sredstvi razpolagal tudi na presečni dan, 1. 1. 2007. V tej zvezi pa tožnik, razen pavšalne navedbe o obstoju gotovine na dan 1. 1. 2007, konkretnih dejstev o načinu, kraju hrambe gotovine itd., ki bi lahko bila predmet dokazovanja, niti ne navaja.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - formalni in materialni pogoj - odprt kazenski postopek - odnos do oškodovanca - obrazložitev odločbe
Iz spremnega dopisa direktorice, s katerim sta bili toženi stranki poslani obe potrdili sodišč o tem, da tožnica ni v kazenskem postopku, je razvidno, da je bila tožena stranka o nepravilnih podatkih glede odprtih kazenskih postopkih tožnice sicer obveščena na seji, kjer je bila sprejeta sedaj izpodbijana odločitev. Sodišče zato meni, da je tožena stranka zmotno ocenila dejansko stanje oziroma okoliščine glede nasprotujočih si podatkov o odprtih kazenskih postopkih tožnice ni v zadostni meri raziskala in je s tem dejansko stanje tudi nepopolno ugotovila.
Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je bila družba A., d.o.o., Koper iz sodnega registra izbrisana dne 16. 12. 2013. Glede na tako okoliščino bi morala tožena stranka oceniti tožničino obveznost izpolnitve dosojenega premoženjskopravnega zahtevka, torej oceniti ali ta obveznost še obstaja in če obstaja, da je bila družba iz sodnega registra izbrisana šele pol leta po tem, ko je sodba, s katero je bilo odločeno tudi o premoženjskopravnem zahtevku postala pravnomočna. Šele po ugotovitvi teh podatkov bi lahko tožena stranka ocenila tožničin odnos do oškodovanca.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 267, 267/1. ZEKom-1 člen 35.
dodelitev radijskih frekvenc - izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - nova dejstva
Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravne sredstva, obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. V smislu citirane določbe bi morala toženka opredeliti, katera je tista okoliščina, na katero se predlog za obnovo postopka opira, in nato v smislu prvega odstavka 267. člena ZUP ugotoviti, ali je verjetno izkazana, preden bi postopala po določbi tretjega odstavka 267. člena ZUP.
Izpodbijani sklep o davčni izvršbi je bil izdan v skladu z določbami ZDavP-2. Sodišče ni našlo kršitev temeljnih načel upravnega oziroma davčnega prava, na katere se sklicuje tožnik. V konkretnem primeru je tožnik, ki je pravna oseba, za potrebe davčnega postopka najel strokovno pomoč. Prav tako so mu bile na spletnih straneh toženke dostopne informacije o možnosti vloge za odlog plačila davčnega dolga. Da tega ni izkoristil, ni mogoče pripisati davčnemu organu kot kršitev 7. člena ZUP.
V zadevi je sporno, ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 dokazal, da davčnemu dolžniku ni dolžan in zato posledično ne more biti dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe. Tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da bi do izdaje izpodbijanega sklepa dolg davčnemu dolžniku poravnal. Davčni organ je tako sklep o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Vsa nadaljnja izvajanja tožnika o neobstoju dolga so deloma neizkazana, deloma pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je uveljavljala, da je bila v času sklenitve pogodbe poslovno nesposobna (IV. poglavje OZ), in ne napak volje (V. poglavje OZ), kot je od nje dopolnitev v tej smeri zahtevala toženka. Ker je toženka napačno pravno ocenila navedbe tožnice, jo je zato tudi pozivala v napačni smeri in napačno presodila njeno dopolnitev. Posledično je zato tudi napačno presodila, da je prosilkina prošnja nerazumljiva in kot taka nesposobna za obravnavo. Toženka je sicer navedla, da je prošnja tudi nepopolna, vendar v tej smeri obrazložitve ni podala.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - dogovor o načinu vračila prejete brezplačne pravne pomoči
Sklepov o vračilu neupravičeno prejete BPP ni mogoče izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ampak je potrebno dati strankam predhodno možnost, da se izjasnijo o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker v konkretnem primeru ta možnost tožniku ni bila dana, s tem tudi ni bilo upoštevano načelo zaslišanja stranke, kar zahteva prvi odstavek 9. člena ZUP.
pravice pacientov - nepravilen pregled pacienta - zahteva za izplačilo odškodnine - zavrženje vloge
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.