javni poziv - javna dela - rok za oddajo ponudbe - način zbiranja ponudb
Ponudba tožeče stranke je prispela k toženi stranki potem, ko so bila razpoložljiva sredstva že porabljena. Zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi bilo treba njegovo ponudbo obravnavati ob upoštevanju datuma oddaje ponudbe na pošto, saj je bil tožnik že z javnim povabilom seznanjen z načinom izbiranja ponudb.
ZMZ člen 55, 55/1, 55/1-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 14, 15, 16, 31, 31/8.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - opustitev osebnega razgovora
Zatrjevanja tožnikov, da sta bila preganjana zato, ker sta romske etnične pripadnosti, ni mogoče šteti za dejstvo, ki bi bilo nepomembno ali zanemarljivo za obravnavanje njunih prošenj za mednarodno zaščito v smislu 2. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ. Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je bilo obema polnoletnima tožnikoma ob podaji prošnje za mednarodno zaščito v zvezi z razlogi, s katerimi sta tožnika utemeljevala svojo prošnjo, torej v zvezi z njunim zatrjevanim preganjanjem v Srbiji, na podlagi njune romske etnične pripadnosti, zastavljeno zelo malo in še to posplošenih pravno relevantnih vprašanj. To pa v konkretnem primeru, glede na to, da sta tožnika Roma, s skromno izobrazbo ne zadostuje.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu z določbami ZDavP-2 v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov. Zato sodišče zavrača tožbene ugovore, ki jih je tožnik navajal že v pritožbenem postopku in jih sedaj ponavlja v tožbi, da ni zavezanec za plačilo navedenih dajatev ter da je dolg nastal zaradi napake pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga je samovoljno prezavaroval v samostojnega nosilca kmetijske dejavnosti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - skupna ponudba
Ponudbo prodajalke sta skupaj sprejela dva ponudnika. Za sprejemnico ponudbe je nesporno izkazano, da je lastnica sosednjega zemljišča, torej sama izpolnjuje pogoj za prednostno upravičenko po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ. Sprejemnik ponudbe pa je član kmetijskega gospodarstva, katerega nosilka je sprejemnica ponudbe ter se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, torej uporablja vsa zemljišča, ki so vključena v kmetijo. Glede na navedene dejanske okoliščine sta lahko oba podala skupno ponudbo za nakup kmetijskega zemljišča ter lahko skupaj uveljavljata prednostno upravičenje po 23. členu ZKZ ter kot kupca skupaj skleneta kupoprodajno pogodbo in postaneta solastnika kupljenega zemljišča v okviru istega kmetijskega gospodarstva.
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v zvezi z zdravniškim potrdilom povzela le prvi del potrdila, kjer je navedeno, da je tožnik orientiran, da je zavest bistra, mišljenje formalno in vsebinsko urejeno, da zaznavnih motenj nima. Ni pa se opredelila do tistega dela potrdila, ki kaže na obstoj bolezni, ki bi bila lahko takega značaja, da bi upravičevala podaljšanje statusa študenta. Tožena stranka bi se torej morala opredeliti do vseh navedb, ker pa se ni, je obrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Sodišče je iz razloga, ker je tožnik zapustil azilni dom, vanj pa se ni več vrnil, na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - istospolna usmerjenost
Tožnikovo zatrjevano posilstvo bi lahko pomenilo preganjanje v njegovi izvorni državi, če bi zatrjevano posilstvo najprej prijavil policiji in če ga državni organi v zvezi z navedenim preganjanjem ne bi mogli primerno zaščititi. Tožnik pa posilstva ni prijavil policiji in zato ga državni organi tudi niso mogli zaščititi. Glede na to, da tožnik v zvezi z zatrjevanimi dogodki ni izkazal preteklega preganjanja, se ne more uspešno sklicevati na to, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala prihodnjega preganjanja.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - ustavna pritožba
Tožniki so imeli edino možnost za uveljavljanje učinkovitega pravnega sredstva ustavno pritožbo. Zagotovljeno je bilo drugo primarno sodno varstvo v zvezi s katerim sodišče nima razlogov za pomislek, da ne bi bilo učinkovito.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - postopek pred rednim sodiščem - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Iz vsebine tožbe izhaja, da se tožeča stranka ne strinja z dopisom Okrožnega sodišča, s katerim ji le-to ni priznalo statusa oškodovanca v kazenski zadevi. Izpodbijani dopis je akt sodišča, ki ga ni mogoče šteti za posamični akt ali dejanje po 4. členu ZUS-1. Upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednim sodiščem. Morebitne kršitve mora stranka uveljavljati s pravnimi sredstvi v okviru kazenskega postopka. To pomeni, da ima tožeča stranka v obravnavani sporni zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer sodno varstvo v kazenskem postopku, po izčrpanju pravnih sredstev v okviru kazenskega postopka pa ima možnost vložiti ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. Kadar pa je zoper nek akt ali dejanje, za katero se zahteva subsidiarno sodno varstvo, zagotovljeno drugo sodno varstvo, sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu, po določbi 1. odstavka 66. člena ZUS-1 v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1, ni potrebno niti dopustno.
plačilo programa vrtca - molk organa - stvarna pristojnost - socialni spor
V konkretnem primeru, v katerem gre za tožbo zaradi molka drugostopenjskega organa, ima tožeča stranka zagotovljeno sodno varstvo v socialnem sporu. V prvem odstavku 63. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - stranka v postopku - pravi interes
Po določbi 96. člena ZGO-1 je v postopku izdaje uporabnega dovoljenja stranka lahko samo investitor. Zato tožeča stranka kot lastnik sosednje zgradbe v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ne more sodelovati, saj v tem postopku ne varuje svojih pravic in pravnih koristi. Predlog za izrek ničnosti uporabnega dovoljenja je bil zato zaradi pomanjkanja pravnega interesa utemeljeno zavržen.
prevzemni prag - sum usklajenega ravnanja - zahteva za posredovanje podatkov - neizpolnitev zahteve - denarna kazen
Tožena stranka je na podlagi tretjega odstavka 520.a člena ZTFI tožeči stranki poslala zahtevo za posredovanje podatkov, zaradi vodenja postopka nadzora na podlagi določbe 70. člena ZPre-1, v okviru katerega preverja sum obstoja kršitve po prehodni določbi ZPre-1B. Po mnenju sodišča je bila zahteva tožene stranke dovolj natančna in utemeljena v konkretnem postopku preverjanja domnevne usklajenosti delovanja med posameznimi delničarji družbe. Tožeča stranka je sicer v postopku sodelovala, vendar toženi stranki ni posredovala tistih podatkov, ki jih je tožena stranka zahtevala in ki so v obravnavani zadevi pomembni za odločanje tožene stranke v začetem nadzoru. Bistveno namreč je, da tožeča stranka predloži dokazila o tem, kako je posamezen delničar oziroma njen pooblaščenec glasoval pri posamezni točki dnevnega reda posamezne skupščine, kar je lahko podlaga za ugotovitev, ali je bil z usklajenim delovanjem dosežen prevzemni prag.
upravni postopek - žalitev organa ali uradne osebe - denarna kazen
Sodišče meni, da bi morala tožena stranka tožnici zapisnik o procesnem dejanju vročiti pred izdajo sklepa, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve iz razloga, ker tožnica ne zanika očitanih izrečenih besed, za njih le trdi, da niso bile izrečene v žaljivem kontekstu.
URS člen 29. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja
Ustava in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zahtevata, da je obdolžencu, ki si v kazenskem postopku ne more sam privoščiti zagovornika, to treba zagotoviti v obliki brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom. V kazenski zadevi je treba kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec.
pritožba - dopolnitev pritožbe - rok za vložitev pritožbe
Tožeča stranka je z vlogami dopolnjevala sicer pravočasno vloženo pritožbo zoper odločbo organa. Teh vlog, vloženih po roku za vložitev pritožbe, upravni organ ni bil dolžan obravnavati po vsebini.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 81. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški
Pri vsebinskem pregledu zahtevka je tožena stranka pravilno ugotovila, da upravičene stroške predstavljajo zneski oziroma vrednost prve in druge situacije, to je 40.806,57 EUR (9.428,88 in 31.377,69 EUR). Tretje gradbene situacije tožena stranka ni priznala kot upravičeni strošek, ker ni bila potrjena s strani pooblaščenega nadzornega organa in tožeče stranke, razen tega pa je bila izdana dne 17. 10. 2013, ko so dela na zaključevanju naložbe že potekale z novim izvajalcem, s katerim je tožeča stranka sklenila „in house“ pogodbo, ne da bi s to spremembo soglašala tožena stranka. Na odločitev o tem, da se gradbena situacija ne upošteva kot upravičeni strošek, ne morejo vplivati tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka opisuje težave, ki jih je imela z izvajalcem.
mednarodna zaščita - pooblastilo za zastopanje - svetovalec za begunce - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker se tožnika ne nahajata v azilnem domu, v katerem bi morala počakati na pravnomočno odločitev o njuni prošnji za mednarodno zaščito, je sodišče ocenilo, da ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje postopka.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika samovoljno zapustila Azilni dom pred dokončanjem postopka v upravnem sporu, je sodišče ocenilo, da tožnika ne izkazujeta več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za varstvo zakonitosti
Pri pogoju verjetnega izgleda za uspeh gre za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje oporo za vsebinsko presojo zadeve, na kar napotuje določba 24. člena ZBPP. Pri tem se vsebinska presoja zadeve opravi v omejenem obsegu, saj 24. člen citiranega zakona govori o očitnem nesorazmerju. Navedene ugotovitve pa so relevantne le v tem postopku, saj je od njih odvisna izkazanost izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.