brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravica do poštenega sojenja
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožeča stranka zaprosila za pravno pomoč v kazenskem postopku, v katerem je tožeča stranka obdolženec in v katerem je mogoče izreči denarno kazen oziroma kazen zapora do enega leta. Zato bi ob upoštevanju te okoliščine tožena stranka morala ob pravilni uporabi 24. člena ZBPP za zagotovitev pravice do poštenega sodnega postopka odobriti brezplačno pravno pomoč za zastopanje z zagovornikom v tem kazenskem postopku, če je izpolnjevala tudi ostale z zakonom predpisane pogoje.
soglasje za priključitev objekta na distribucijsko omrežje - pogoji za izdajo soglasja - pravica do razpolaganja z objektom
Priključitev objekta na distribucijsko omrežje električne energije se šteje za posel v zvezi z rednim upravljanjem stvari v smislu drugega odstavka 67. člena SPZ. Zato bi lahko organ lastnikom objekta oziroma imetnikom pravice razpolaganja z objektom izdal soglasje za priključitev le, če bi se s priključitvijo strinjali solastniki, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je dolžan zavreči zahtevo stranke s sklepom, če se o isti upravni zadevi že vodi ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, enako pa ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
gozd - promet z kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - ponudba - odstop od ponudbe - napake volje - zmota - čezmerno prikrajšanje
Ponudba, dana na podlagi 20. člena ZKZ in sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ, je obvezujoča. Zato ni mogoče upoštevati tožničinega ugovora o odstopu od ponudbe, saj je nesporno, da je tožnica ponudbo dala, predkupni upravičenec pa jo je sprejel. Če je bila tožnica v zmoti pri dani ponudbi (46. člen OZ) oziroma če meni, da gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev (118. člen OZ), lahko to izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti, če bo prišlo do spora med tožnico in sprejemnikom ponudbe.
Presoja ravni skrbnosti tožnice pri oddaji ponudbe ni in ne more biti ena izmed okoliščin, ki bi jo moral opraviti organ pri njeni oddaji ponudbe. Tožnica je namreč imela možnost, da pred oddajo ponudbe preveri primernost cene na portalu GURS oziroma na drugih ustreznih mestih.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o predlogu za zavarovanje dokazov - zavrženje vloge
Akt o tožnikovem predlogu za zavarovanje dokazov je procesni sklep, izdan v okviru odločanja o izdaji dokončnega upravnega akta v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora tožnika. Zato ga ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 36, 36/1, 36/1-4. ZSPJS člen 3, 43b.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za javni sektor - zapisnik o inšpekcijskem postopku - ugovor zoper zapisnik - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba - dodatek za stalno pripravljenost
V tem primeru gre za notranji upravni nadzor in ne za klasični inšpekcijski postopek, kar nedvomno potrjuje tudi, da inšpektor ne more izreči ukrepov neposredno javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju, na katerega se ugotovitve oziroma izrečeni ukrepi neposredno nanašajo, temveč naloži delodajalcu, da odrejene ukrepe izvrši. Z izpodbijanim aktom torej ni bilo odločeno o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristih tožnice, zato tudi ne gre za upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu.
Tožnica v tem upravnem sporu, ko izpodbija zapisnik z odločitvijo o ugovoru, ne varuje svojega pravnega položaja. Inšpektor je namreč odredil, da mora dekanja tožnice (kot njena predstojnica) izvršiti odrejene ukrepe, z izvršitvijo katerih pa se ne bo poseglo v tožničin pravni položaj. V primeru izvršitve teh ukrepov se bo poseglo v pravni položaj javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožnici, za katere je bilo konkretno (poimensko) ugotovljeno, da so neupravičeno prejemali dodatek za stalno pripravljenost in (tudi) tistih javnih uslužbencev, ki sicer niso bili pregledani v okviru tega inšpekcijskega nadzora, in so prejemali dodatek za stalno pripravljenost, pa jim ta glede na ugotovitve inšpektorja ni pripadal, saj je bilo za te javne uslužbence ugotovljeno, da so prejeli preveč izplačane zneske plač in jih morajo zato vrniti - ali na podlagi dogovora, sklenjenega z delodajalcem, torej tožnico, oziroma v primeru nesklenitve dogovora v sodnem postopku, po tem ko bo delodajalec (tožnica) vložil tožbe zaradi vračila celotne razlike med preveč izplačano plačo in zakonito izplačano plačo. Tisti javni uslužbenci, ki na sklenitev dogovora o vračilu preveč izplačanih zneskov plač ne bodo pristali, pa bodo lahko v sodnem postopku pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavljali nepravilnost ugotovitev in nezakonitost izrečenih ukrepov.
davek od dohodkov iz zaposlitve - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - nedovoljena tožba
Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, prav tako pa akt, ki ga izpodbija, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - v naravi prejet dohodek - dokazovanje - zaslišanje prič
Za obdavčitev je relevantno dejansko stanje v času, ko je dohodek prejet, v tem času pa so se dela na objektu v solasti tožnice nedvomno opravljala kot neodplačna. Drugačna vsebina dogovarjanja s stečajnim upraviteljem, ki ga je s predlaganim zaslišanjem prič v tožbi dokazovala tožnica, je za odločitev nerelevantna, zaslišanje predlaganih prič v tej zvezi pa zato nepotrebno. Ob upoštevanju ugotovljene neodplačnosti storitev v času nastanka davčne obveznosti izpodbijana odločitev tudi ni edinstvena in ne odstopa od ustaljene prakse davčnih organov v tovrstnih zadevah.
Tožeča stranka konkretnih navedb in ugovorov v zvezi z dejstvi, ki izhajajo iz izjav in dokumentacije, nima. Njene navedbe se tudi v tem delu v celoti nanašajo na dogodke, ki so nastali v času po izdaji izpodbijane odločbe. Takšnih dejstev in dokazov pa sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločbe glede na stanje v času odločanja davčnega organa prve stopnje oziroma ob upoštevanju dejanskega stanja v času nastanka davčne obveznosti, ne more upoštevati. Priče, katerih zaslišanje po vpogledu v dopolnjene upravne spise v pripravljalni vlogi predlaga tožeča stranka, so svoje izjave podale že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe. Izjave so vsebinsko skladne z ugotovitvami, ki izhajajo iz zbrane poslovne dokumentacije, in jim tožnica konkretno ne ugovarja.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - kršitev pravil postopka
Iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj konkretno tožena stranka meni, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za izplačilo zahtevanega zneska v celotni višini in zakaj konkretno so določeni stroški neupravičeni. Prav tako ni razviden izračun višine zahtevka do katerega je tožnica upravičena. Izpodbijana odločba obrazložitve ne vsebuje, zato ni mogoče preizkusiti pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, niti zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa pomeni bistveno kršitev pravil postopka, ki že sama po sebi narekuje odpravo take odločbe.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozda - gojitvena in varstvena dela za zaščito pred divjadjo - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP. Po presoji sodišča pogoji za izdajo izpodbijanih odločb po skrajšanem postopku po 144. členu ZUP niso bili izpolnjeni.
Uredba o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 36, 36/1, 36/1-7, 115, 115/2. ZUP člen 8, 8/1, 67, 67/2, 68, 207. ZKme-1 člen 34, 34/4, 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - javni razpis - upravičenost razpolaganja z nepremičnino - načelo materialne resnice - ugotavljanje dejstev - nepopolna vloga
Po 7. točki prvega odstavka 36. člena Uredbe o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 mora vlagatelj, ki je solastnik nepremičnine, ki je predmet naložbe, da izpolnjuje pogoj glede lastništva, predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe. To določbo povzema tudi javni razpis. Iz vsebine javnega razpisa jasno izhaja, da morajo biti tam navedeni pogoji izpolnjeni ob vložitvi vloge. V citirani določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena navedene Uredbe sicer čas, ko mora pogoj glede lastništva biti izpolnjen, ni določen, vendar je tudi po mnenju sodišča mogoče določbo razlagati le v pomenu, kot sta jo razlagala upravna organa, da namreč gre za vstopni pogoj, ki se nanaša na vlagatelja, in sicer na njegovo upravičenost razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet naložbe, in ki mora biti izkazana (že) za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo. Upravičenost razpolaganja za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo, solastnik izkaže z dokazilom, iz katerega izhaja, da je lastnik solastninskega deleža na nepremičnini, in s tedaj podano pisno izjavo solastnika o soglasju z naložbo na nepremičnini (notarsko overjeno). Do take razlage vodi uporaba teleološke metode, uporaba logične metode pa razlago v tem pomenu potrdi kot vsebinsko prepričljivo.
Tožnica ne more uspeti z zatrjevanjem, da je koncentracijo priglasila iz previdnosti, po tem, ko je pridobila odgovor toženke, da ta ne daje mnenja k morebitnim koncentracijam, zaradi česar naj se ne bi štelo, da je tožnica koncentracijo priglasila. Že iz prvega odstavka 45. člena ZPOmK-1 namreč izhaja, da se postopek priglasitve koncentracije začne na podlagi priglasitve. Nesporno pa je, da je tožnica obvestilo o priglasitvi koncentracije vložila. Nesporno je tudi, da je k obvestilu priložila obrazec, ki ni vseboval vseh zahtevanih sestavin (tožnica ni izkazala, da je plačala upravno takso za priglasitev koncentracije), in jo je toženka zato pravilno pozvala na dopolnitev, čemur pa tožnica ni sledila. Tožnica se moti, da je s tem nastopila situacija, ko je šteti, da postopek ni bil uveden, saj je bil postopek uveden z vložitvijo obvestila o priglasitvi koncentracije, torej s priglasitvijo koncentracije. Toženka je pravilno ravnala, ko je postopek ustavila, ker tožnica svoje vloge ni ustrezno dopolnila (prvi odstavek 46. člena ZPOmK-1).
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna olajšava - uveljavljanje davčne olajšave - vlaganje v razvojni projekt - poslovni načrt
Organ prve stopnje se je opredelil do projekta v smislu 61. člena ZDoh-2, predvsem glede vprašanja, ali izpolnjuje zahteve za raziskovalno-razvojno dejavnost v smislu navedenih materialnih (davčnih) predpisov. Celotno pravniško in zastopniško oziroma odvetniško delo, ki ga je tožnik opravljal na navedenem področju industrijske lastnine, sodi v zahtevno kompleksno visoko strokovno znanje, ki zahteva tudi inovativnost. Vendar pa je pri oceni, ali gre za davčno olajšavo v smislu 61. člena ZDoh-2 za raziskave in razvoj, davčni organ opravil pravilno dokazno oceno tožnikovega projekta, pri čemer je pravilno uporabil materialno pravo, ki se nanj sklicuje. Opravljena dela po navedenem ni mogoče kvalificirati kot raziskovalno razvojno delo tožnika.
ZDDPO-2 člen 62, 62/2, 63, 64. ZDavP-2 člen 383. ZUP člen 173, 173/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - vračilo v tujini plačanega davka - podružnica - stalna poslovna enota - pogoji za vračilo davka - dokazno breme - izvirnik listine
Dokazno breme glede davčne obveznosti od tujih dohodkov v državi vira je na davčnem zavezancu. Zavezanec mora znesek davčne obremenitve v tujini dokazati z ustreznimi dokazili, iz katerih so razvidna vsa dejstva, ki se upoštevajo pri odločanju. Tako morajo dokazila vsebovati podatke glede davčne obveznosti izven Slovenije, o znesku tujega davka od tujih dohodkov, osnovi za plačilo davka in znesku davka, ki je bil plačan. Vsebovati morajo torej podatke, ki so podlaga za opredelitev, odmero in plačilo tujega davka in s tem podatke, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev, ki so predpisani za odbitek oziroma za vračilo tujega davka, to je vrsta tujega dohodka, vključenost v davčno osnovo rezidenta in dejansko plačilo davka v tujini.
Polno dokazno vrednost ima le listina, ki izhaja od izdajatelja, v konkretnem primeru od nemškega davčnega organa. ZUP sicer dopušča, da stranka predloži namesto izvirnika fotokopijo. Vendar se v tem primeru od nje lahko zahteva, da pokaže oziroma predloži izvirno listino ter na tej podlagi ugotavlja skladnost prepisa oziroma fotokopije z izvirnikom (tretji odstavek 173. člena ZUP), stranka pa je dolžna, da izvirnik pokaže. Tožeča stranka, čeprav je bila k temu večkrat pozvana, ni sledila zahtevi davčnega organa in izvirnika odmerne odločbe, izdane v tujini, ni predložila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice člen 24, 24/1, 24/1-1. ZUP člen 251, 251/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - odmiki
V zadevi je bistveno, ali je rekonstrukcija in dozidava stanovanjske stavbe, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, skladna s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, ki določa, da je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, če regulacijske črte objektov v prostoru ni, pogojena z odmikom 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Presoje, ali so odmiki novih konstrukcijskih elementov (za katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje) od meje s sosednjim zemljiščem sprejemljivi, ni mogoče utemeljevati zgolj z lego obstoječega objekta, temveč je potrebno opraviti oceno, ali vpliv njihove gradnje (kot je predvidena s projektno dokumentacijo) na sosednja zemljišča kljub manjšemu odmiku ne bo prekomeren.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnice ni mogoče uvrstiti med tako imenovane „izbrisane“, torej osebe, ki jih je Republika Slovenija sama izbrisala iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992, saj je tožnica svoje stalno bivališče na območju Republike Slovenije odjavila bistveno prej, in sicer dne 2. 8. 1991, istega dne pa je prenehala tudi njena takratna zaposlitev. Tožnica je takrat dejansko zapustila območje Republike Slovenije in odšla v BIH, kjer še vedno prebiva in kjer je od 25. 2. 2002 tudi zaposlena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - odprava odločbe organa prve stopnje - stroški pritožbenega postopka - spor polne jurisdikcije
Sodbo Upravnega sodišča opr. št. III U 5/2011-8 z dne 25. 10. 2012, s katero je sodišče tožbi ugodilo, sta bili v celoti odpravljeni tako odločba organa prve stopnje kot tudi odločba organa druge stopnje, s katero je ta zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper odločbo organa prve stopnje in zavrnil tudi predlog za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Ker je bila odločba organa druge stopnje v celoti odpravljena, o stroških pritožbenega postopka še ni bilo odločeno in je zato zahteva tožeče stranke za njihovo povrnitev utemeljena.