informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - izvajanje javne službe - predelava plazme
Splošna in pavšalna opredelitev v pogodbi ne more pomeniti določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno. Sodišče se tudi strinja z ugotovitvijo toženke, da pri dokumentih, katere razkritje je naložila tožnici, ne gre za podatke, ki bi jih organ pridobil o tožnici na podlagi izvajanja pogodbe, ampak za podatke, ki se nanašajo na izvajanje javne službe organa, ki je zavezan k transparentnosti in odgovornemu ravnanju pri upravljanju z javnimi sredstvi, kar je toženka v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnila.
razlastitev - pogoji za razlastitev - odločba o razlastitvi - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - nujni postopek
Ker je odločba o uvedbi razlastitvenega postopka postala pravnomočna in ker tožnik v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niti ni navajal, da so po zaključku postopka, v katerem je bila izdana odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, nastopile okoliščine, ki so ali bi lahko vplivale na ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za razlastitev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, se je nanjo organ v postopku za izdajo odločbe o razlastitvi mogel opreti.
Iz spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi ne izhaja, da bi tožnik v postopku podal zahtevo iz 99. člena ZUreP-1. V postopku razlastitve je res nasprotoval ob zatrjevanju, da mu bo po razlastitvi onemogočen dostop do preostalega, nerazlaščenega dela parcele ter je zahteval ureditev dostopa. Take tožnikove navedbe pa sta upravna organa v postopku zavračala ob razlogovanju, da vprašanje dostopa v razlastitvenem postopku sicer ne more biti predmet odločanja, vendar da bo rešeno v postopku za izdajo dovoljenj(a) za načrtovano gradnjo. Da bi njegove navedbe o nemožnosti dostopa do parcele organ moral razlagati, kot da gre za uveljavljanje zahtevka do razlastitvene upravičenke, da prevzame celotno nepremičnino v smislu 99. člena ZUreP-1, pa tožnik tudi ni ugovarjal ne v postopku na prvi stopnji in ne v pritožbi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo - izrek inšpekcijske odločbe
Inšpekcijska odločba je lahko podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora le, če iz njenega izreka poleg inšpekcijskega zavezanca jasno izhajata tudi vrsta nedovoljene gradnje in njen obseg, ugotovitve iz obrazložitve inšpekcijske odločbe pa ne morejo biti podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.
davek od nenapovedanih dohodkov - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
V obravnavanem primeru ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1. Tožnik sicer v tožbi zatrjuje, da mu je bilo v postopku odmere davka po 68.a členu ZDavP-2 poseženo v človekove pravice in svoboščine iz Ustave in EKČP. Navaja tudi, zakaj in v katerem obsegu nima zagotovljenega (ustreznega) sodnega varstva. Vendar obenem pove tudi, da je inšpekcijski postopek v fazi izdaje zapisnika in da mu šele bo izdana odmerna odločba. Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora torej še ni končan. Prav tako še niti ni znano, ali bo tožniku davek po 68.a členu ZDavP-2 sploh odmerjen. Če in ko bo davek odmerjen, ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu zoper odmerno odločbo. V zvezi z obširnimi tožbenimi izvajanji o kršitvah človekovih pravic in o neustavnosti zakonske ureditve sodišče dodaja, da so vse to ugovori, ki se presojajo pri odločanju o zakonitosti odmerne odločbe, in da torej presoje teh tožbenih ugovorov ne zagotavlja le odločanje na podlagi 4. člena ZUS-1, ki se zahteva s tožbo. Sodno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin je subsidiarno, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Niti Ustava niti ZUS-1 pa ne pogojujeta oblike sodnega varstva glede na učinek (ne/suspenzivnost) pravnega sredstva zoper odločbo upravnega organa. Sodišče je moralo zato tožbo zavreči.
Ker upravni spor ni dopusten, je sodišče tudi tožnikovo zahtevo za začasno ureditev stanja zavrglo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 55/1-5. URS člen 19. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 8, 8/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do osebne svobode - ugotavljanje istovetnosti prosilca - začasna odredba
Ker ukrep pridržanja iz 5. točke 55. člena ZMZ, na katerega je tožena stranka oprla izpodbijani akt, očitno ni v skladu z Direktivo o sprejemu, ki bi že morala biti prenesena v notranji pravni red, pa se to še ni zgodilo, v navedenem delu izpodbijani ukrep ni zakonit.
Če je Vrhovno sodišče v nekaterih sodnih odločbah zavzelo stališče, da “istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, ampak se mora istovetnost izkazati le z ustreznim dokumentom”, to ne pomeni, da je Vrhovno sodišče s tem tudi zavzelo stališče, da je v primeru, če prosilec nima ustreznega dokumenta, avtomatično podan tudi razlog oziroma zakonita podlaga za (omejitev gibanja oziroma) odvzem prostosti.
Sodišče ugotavlja, da je možno še z manjšim posegom v nacionalno zakonsko ureditev, kot je odločitev o ignoriranju določbe 1. odstavka 319. člena ZPP in 320. člena ZPP, doseči zadosten namen po učinkoviti in lojalni uporabi prava EU in sicer s tem, da sodišče izda začasno odredbo o tem, da se tožnika nemudoma po prejemu sodne odločbe izpusti iz pridržanja v Centru za tujce, pri čemer pritožba, ki jo lahko tožena stranka vloži že v roku 3 dni, ne zadrži izvršitve začasne odredbe (6. odstavek 32. člena ZUS-1).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - začetek teka roka za vrnitev napotnice - napaka pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe
Osemdnevni prekluzivni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP teče od dneva, ko je izvajalec BPP na pravilen način izvedel, da je storitev dane pravne pomoči končana. Začetek teka tega roka je treba ugotoviti v vsaki zadevi posebej. Dejstva, da je prišlo do napake pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe s strani tožilstva, ni mogoče naprtiti tožeči stranki oziroma zatrjevanemu slabemu komuniciranju zagovornika z osumljencem.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva dolžnika pri banki ali hranilnici - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev - sodna izvršba - prednostni vrstni red terjatev
V zadevi je sporno, ali je tožnica kot primarna banka ravnala pravilno in zakonito, ko sklepa o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva ni realizirala, in posledično, ali zaradi opustitve omenjenega ravnanja sama nosi breme neizterjanega zneska. Po mnenju sodišča pogoj iz drugega odstavka 94. člena ZDavP-2, ki bi tožnici dovoljeval neizvršitev spornega sklepa, ni izpolnjen. Prednostni vrstni red se varuje, kadar se izterjujejo obveznosti na podlagi ZIZ. Za izterjavo davčnih obveznosti pa velja specialna določba 94. člena ZDavP-2 in ne ZIZ. Evidenca o zagotavljanju prednostnega vrstnega reda po ZIZ, ki jo ima tožnica sama, ne ustreza pojmu ustreznega registra iz 94. člena ZDavP-2, ki mora biti javen, da lahko sploh služi svojemu namenu. Tožnica ni upoštevala, da gre na eni strani za sodno odločbo, ki se izterjuje na podlagi ZIZ, na drugi strani pa za upravno odločbo, ki se izvršuje na podlagi ZDavP-2 za davčne obveznosti, za katere je podlaga za absolutno prednostno izterjavo določena v prvem odstavku 94. člena ZDavP-2.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - starši - ugovor zoper informativni izračun dohodnine
Po devetem odstavku 115. člena ZDoh-2 se za vzdrževanega družinskega člana zavezanca štejejo tudi njegovi starši oziroma posvojitelji, če nimajo lastnih dohodkov oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali pa so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev. Za uveljavljanje posebne olajšave morata biti izpolnjena oba pogoja. Najprej je treba ugotoviti, ali so dohodki starša nižji od 2.436,92 EUR letno, šele nato se ugotavlja drugi pogoj, to je, ali živi z zavezancem oziroma v institucionalnem varstvu in zavezanec zanj plačuje oskrbo.
Če zavezanec informativnemu izračunu dohodnine ugovarja, vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. V tem primeru davčni organ nato izda odločbo o odmeri dohodnine. V konkretnem primeru tako ni bilo poseženo v tožnikovo odmerno odločbo, pač pa zgolj v njegovo napoved odmere dohodnine.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Na podlagi določbe 24. člena ZBPP je pri presoji dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.
parcelacija - podlaga za začetek parcelacije - mejni ugotovitveni postopek - izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu
Izpodbijana odloča je nezakonita, saj spisne listine postopanja v skladu z določbami ZZKat ne izkazujejo. Ker ni izkazana zahteva lastnika za parcelacijo (niti sklep sodišča ali odločba pristojnega občinskega upravnega organa), je kršena določba drugega odstavka 26. člena ZZKat. Ker ni izkazan zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku o opravljeni parcelaciji in ugotovitvi ter zamejničenju s parcelacijo zajetih in novonastalih parcel, pa sta kršeni določbi prvega in drugega odstavka 27. člena ZZKat.
Če je geodetski organ menil, da zaradi odmere ceste, ker gre za meje parcel v splošni rabi, lahko vodi postopek drugače, kot je določeno v splošnih določbah ZZKat, na katere se izpodbijana odločba opira, bi se v odločbi na ustrezne (specialne) določbe ZZKat oziroma predpisov za njegovo izvedbo moral jasno opreti in obrazložiti, zakaj ter kako je na njihovi podlagi vodil postopek.
vračilo davka - davčni odtegljaj ob izplačilu dividend nerezidentu - pogoj za vračilo davka
Znesek davka, ki je bil izračunan, odtegnjen in plačan po prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, tj. kot davčni odtegljaj, se lahko na zahtevo, naslovljeno na davčni organ, delno ali v celoti vrne, če ga nerezident delno ali v celoti ni mogel uveljavljati in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka. V konkretnem primeru tožeča stranka v roku za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz odločbe, s katero se ji odmeri in naloži v plačilo sporni davčni odtegljaj, le-tega ni plačala. Do poplačila sporne obveznosti tudi ni prišlo v postopku davčne izvršbe. Davek tako ni bil plačan, zato že iz tega razloga ni mogoče zahtevati njegovega vračila. Razlogi, iz katerih ni prišlo do plačila naložene obveznosti, z ozirom na zakonsko ureditev niso pravno pomembni. Posledično pa tudi ni in ne more biti izkazano, da nerezident davka ni mogel uveljavljati (v državi rezidentstva) in je do nezmožnosti uveljavljanja tega davka prišlo po izračunu, odtegnitvi in plačilu davka, kar je nadaljnji zakonski pogoj za zahtevano vračilo davka. Iz zakonske ureditve (četrtega odstavka 70. člena ZDDPO-2 in 383.a člena ZDavP-2) tudi sledi, da morajo biti za vračilo davka izpolnjeni vsi pogoji in vse zahteve kumulativno.
davek na promet nepremičnin - odmera davka na promet nepremičnin - prenos solastniškega deleža
Tožnica je na drugo solastnico prenesla svoj solastni delež na predmetnih nepremičninah v zameno za plačilo, določeno v sklepu Okrajnega sodišča v Radovljici o razdelitvi solastnine. Glede na povedano je davčni organ v skladu s 1. členom in peto alinejo tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 tožnici pravilno odmeril davek na promet nepremičnin.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zagrožena kazen - kompleksnost zadeve
Pravica do obrambe z zagovornikom je ena od temeljnih ustavnih pravic, strokovna pomoč, ki jo lahko nudi le zagovornik, pa eno od jamstev, ki jih daje Ustava obdolžencu v kazenskem postopku zato, da uresničuje druge ustavne pravice, na prvem mestu pošteno sojenje s strani nepristranskega sodišča. S tega vidika je v kazenskih postopkih pravica do BPP posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave in 6. členu EKČP. Glede tega, kdaj brezplačno zastopanje po zagovorniku v kazenskem postopku zahtevajo interesi pravičnosti, obstaja tudi ustaljena praksa ESČP, ki poudarja dva kriterija, in sicer resnost kršitve in težo zagrožene kazni (pri čemer je ključna okoliščina, ki zahteva postavitev zagovornika obdolženemu, zagrožena kazen odvzema prostosti) ter kompleksnost obravnavane zadeve. To glede na določbe 24. člena ZBPP pomeni, da lahko do odklonitve BPP v kazenski zadevi pride le v primeru, kadar je očitno, da omenjena kriterija nista izpolnjena.
Na podlagi podatkov v spisu izhaja, da tožnica ni ravnala v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenka spremembe sporočiti v roku 8 dni od dneva, ko je zanje izvedela (prejela sredstva). Prejeta odškodnina vpliva na spremembo pravice do BPP in jo je tožena stranka pravilno upoštevala v skladu s 23. členom ZSVaPre.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010 do 2013 člen 33.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - merila za dodelitev sredstev - izračun povprečja dejavnosti
Za izračun povprečja dejavnosti je treba upoštevati vseh 12 podjetij, ki so dejansko delovala v dejavnosti 10.890.
Vlaganje v novo opremo ne pomeni samo po sebi uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. Iz delov tožnikove prijavne vloge, na katere se ta sklicuje, ni najti predstavitve novega proizvoda, kar bi tožniku prineslo najvišje število točk.
status nepridobitnega televizijskega programa posebnega pomena - vsebina televizijskega programa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Problem pravilne uporabe materialnega prava, konkretno prvega odstavka 81. člena ZMed, je v obravnavani zadevi povezan z dejanskim stanjem, ki pa v postopku ni bilo popolno ugotovljeno. Šele na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja bo tožena stranka lahko presojala ali so oziroma ali niso izpolnjeni pogoji, da se tožnikovemu programu A. dodeli status nepridobitnega televizijskega progama.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v uradniški naziv - upravni spor - predhodno vprašanje
Glede na določbe 147. člena ZJU je zakonitost imenovanja v uradniški naziv in s tem zakonitost izpodbijane odločbe odvisna izključno od zakonitosti odločitve o premestitvi tožnika na delovno mesto višjega policista, v uradniškem nazivu višji policist II, ki jo je tožnik izpodbijal s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Iz Pd vpisnika navedenega sodišča izhaja, da je bila zadeva na podlagi umika tožbe pravnomočno zaključena. Odločba o premestiti tožnika na drugo delovno mesto je z umikom tožbe postala pravnomočna. Zato to sodišče ne vidi podlage za drugačno odločitev od izpodbijane.
DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - dodatna odmera akontacije dohodnine - ocena davčne osnove - dokazno breme - davčna olajšava za vzdrževanega družinskega člana
Davčni organ je opravil strokovno analizo delovanja programa za blagajniško poslovanje in vsebine podatkovnih baz. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je ugotovil, da je tožnica s pomočjo posebnega programa v podatkovni bazi brisala postavke na izdanih računih. Iz ugotovitev tudi izhaja, da je bil uporabljeni program za naknadno prirejanje računov, izdelan „površno“ in da pri zmanjševanju zneskov izdanih računov preko zmanjševanj polj, kot jih davčni organ navaja ni ustrezno zmanjševal tudi vrednosti polj „UKUPNO“. V postopku pa niti proizvajalec programa niti tožnica nista pojasnila ugotovljenih odstopanj v vrednosti polj „UKUPNO“ in zmnožkom „polj K1 x C1“. Davčni organ je prikazal, da je tožnica prirejala oziroma zmanjševala dejansko ustvarjen promet, ki ga je prijavljala davčnemu organu, kar je podkrepil tudi s podatki o iztržkih, ki jih je tožnica evidentirala v poslovne knjige in davčne evidence. Sodišče nima razloga za dvom v te ugotovitve, saj tožnica v postopku ni znala pojasniti razlogov za navedena odstopanja v vrednostih, kar pomeni, da so njeni obračuni temeljili na neresničnih podatkih. Ob teh ugotovitvah je bila ocena davčne osnove po 68. členu ZDavP-2 utemeljena.
Ne glede na že priznani status stranskih udeležencev v upravnem postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja, tožniki niso izkazovali pravnega interesa (pravne koristi) za sodelovanje v upravnem postopku, zato tudi ne izkazujejo aktivne legitimacije za vložitev predmetne tožbe v tem upravnem sporu. Tožniki namreč izkazujejo samo dejanski interes. Ne samo, da določno ne navajajo, kako in v čem obravnavana gradnja posega v njihove pravice, ki izhajajo iz solastništva sosednje nepremičnine, tudi sicer za vložitev tožbe ne izkazujejo pravnega interesa, ki bi izhajal iz relevantnih predpisnih določb.