ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9. Dogovor o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje NUSZ in meril za določanje višine tega nadomestila člen 4. URS člen 14, 14/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Zakon o stavbnih zemljiščih sicer ne določa, da bi morala občina pred določitvijo meril za odmero višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pridobiti podatke o dohodku v posamezni dejavnosti, vendar pa to izhaja že iz narave stvari same, enako je to mogoče razumeti tudi iz stališč Ustavnega sodišča. Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerih višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to predhodno zahteva primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji in to tako z vidika opravljanje primerljivih kot z vidika opravljanja drugih dejavnosti.
Različnost obremenitev zavezancev zaradi ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka, ki jo prinaša lokacija, ne more temeljiti le na oceni občine, kot izhaja iz njenega odgovora v konkretnem primeru, torej, da so to na eni strani izjemno ugodna zemljišča za pridobivanje dohodka, na drugi strani pa, da taka dejavnost vnaša v okolje negativne vidike, za odpravo katerih država in občina potrebujeta finančna sredstva, prav tako pa tudi ne na soglasju enega od zavezancev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zaporna kazen - interes pravičnosti
V interesu pravičnosti je, da se obdolžencu, ki mu grozi odvzem prostosti, praviloma dodeli brezplačna pravna pomoč v obliki strokovne pomoči zagovornika, da se tako zagotovi uresničevanje ustavne pravice do obrambe, kot bistveni sestavni del pravice do poštnega postopka (t.i. fair trial), in ne nasprotno, kot to v izpodbijani odločbi meni tožena stranka.
Tožeča stranka skuša nezmožnost izvršitve inšpekcijske odločbe in sklepa o izvršbi utemeljiti s trditvijo, da namestitev fiksnih merilnih naprav na izpustu iz sušilnika II. stopnje ne bo dala merodajnih rezultatov, kar naj bi dokazovalo Poročilo o občasnih meritvah, enako naj bi potrdile tudi priče, za katere predlaga, da se jih zasliši. Tožeča stranka torej ne trdi, da inšpekcijske odločbe in sklepa o izvršbi v tem obsegu ne bi mogla izvršiti, pač pa trdi, da rezultati meritev ne bodo verodostojni. To vodi sodišče do ugotovitve, da tožeča stranka dejansko oporeka pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja. Pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja, oziroma utemeljenost ali neutemeljenost inšpekcijskih ukrepov pa niso ničnostni razlogi po določbi 279. člena ZUP.
Inšpekcijska odločba in sklep o izvršbi sta bila izdana na podlagi določb ZVO-1, Uredbe o emisiji snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja in ZUP, ki so veljali v času izdaje teh dveh aktov. Postopek, ki se je vodil, je upravni postopek, pristojnost za odločanje pa je bila določena po ZVO-1. Zgolj dejstvo, da je kasneje prišlo do spremembe materialnih predpisov, pa ni ničnostni razlog.
ZBPP člen 1, 4, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. URS člen 22, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic
Pri razlagi 4. člena ZBPP je treba izhajati iz namena ZBPP, ki je v tem, da se osebam, ki glede na njihov socialni položaj ne bi mogle brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine uresničevati pravice do sodnega varstva to varstvo omogoči. Pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) sta zagotovljeni le, če je udeležencem postopka dejansko omogočeno, da v postopku izrabijo s procesnimi predpisi dane možnosti, s katerimi uveljavljajo, utemeljujejo in dokazujejo svoje zahtevke ter izjavljajo svoja stališča o relevantnih dejstvih in okoliščinah. To pa je mogoče le s pravnim svetovanjem in zastopanjem v postopku, kar osebam, ki si tega zaradi svojega socialnega položaja ne morejo zagotoviti, omogoča ZBPP.
ZBPP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 13, 24. ZFPPIPP člen 2, 2/2, 2/2-6, 97, 97/1, 97/2, 108, 108/5, 118, 118/1. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije člen 4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - stečajni upravitelj - zastopanje stranke s strani stečajnega upravitelja v sodnih postopkih
Stečajni upravitelj je prava vešča stranka sposobna tako za vlaganje tožb, kot za zastopanje stečajnega dolžnika v pravdnih postopkih. Glede na to je v konkretni zadevi nerazumno tožeči stranki dodeljevati BPP, saj jo lahko stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik, glede na svojo izobrazbo in znanje uspešno zastopa v predmetnem postopku. Določba 5. odstavka 108. člena ZFPPIPP določa, da stečajni upravitelj lahko zastopa stečajnega dolžnika, le kot stečajni upravitelj, tudi če je sicer odvetnik, ki je bil imenovan za stečajnega upravitelja in pri tem ne sme uporabljati naziva odvetnik. Navedeno pa ne pomeni, tako kot napačno razlaga tožeča stranka, da stečajni upravitelj, ki ima tudi status odvetnik, ne bi mogel zastopati stečajnega dolžnika, v sodnih in drugih postopkih, kot stečajni upravitelj.
upravni spor - začasna odredba - tujec - odstranitev tujca iz države - težko popravljiva škoda - razdružitev družine
Tožnik biva v Republiki Sloveniji od leta 2000 dalje skupaj z ženo in dvema, sicer že polnoletnima otrokoma, ki imata status študenta, in sta, tako kot žena, družinska člana, ki ju tožnik vzdržuje. Oba tožnikova otroka delata preko študentskega servisa, njune dohodke kot dohodke vzdrževanih družinskih članov pa je tožnik priglasil v prijavi za odmero dohodnine za leto 2014. Glede na opisane okoliščine sodišče meni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve tožnikove družine, saj je mogoče sklepati, da ta ne bi sledila tožniku. Po mnenju sodišča je razdružitev družine poseg v človekove pravice in svoboščine, kar pomeni, da je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe lahko nastala težko popravljiva škoda.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - predkazenski postopek - zagovor obdolženca pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave
Višina zagrožene kazni od enega do osmih let (zaporna kazen) je že sama po sebi okoliščina, zaradi katere prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče šteti za nerazumno, pač pa terja, da se tožnici postavi zagovornik, ob predpostavki, da je brez lastnih sredstev za njegovo angažiranje. Dejstvo, da zoper tožnico še ni bil izdan sklep o uvedbi preiskave (kar, formalno gledano, pomeni pričetek kazenskega postopka), po mnenju sodišča ni ovira za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Eden izmed pogojev za izdajo tega sklepa o uvedbi preiskave je namreč zaslišanje obdolženca. Na to, kar obdolženec pove v svojem zagovoru pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave, se lahko opre tudi končna sodna odločba. To pa pomeni, da je tudi zagovor pred izdajo sklepa o uvedbi preiskave pomembna faza v kazenskem postopku ter da morajo biti zato obdolžencu zagotovljene vse procesne pravice, vključno s pravico do zagovornika že ob prvem zaslišanju.
ZUSDDD člen 1, 1č, 1č/3, 1č/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje V Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožena stranka ni imela nobene podlage za oceno, da se je tožnica za stalno izselila iz Slovenije v mesecu juliju 1991. V luči sodbe ESČP v zadevi Kurić in ostali bi morala tožena stranka za pravilno in celovito ugotovitev dejanskega stanja glede odhoda iz Slovenije tožnico pozvati, ali lahko predlaga zaslišanje kakšne priče, ki bi vedela izpovedati relevantna dejstva glede tožničinega namena zgolj začasne zapustitve Slovenije v mesecu juliju 1991.
Tožena stranka tožnice ni nič zaslišala o tem, kako so izvedeli, da so v stanovanje vdrli, kdo jim je to povedal, ali so se že pripravljali na vrnitev, ko so to izvedeli, ali do teh priprav niti ni prišlo. Vse to so ključna vprašanja za oceno, ali je tožnica res samo začasno zapustila Slovenijo zaradi napete politične situacije, ali pa se je takrat že odločila, da se noče vrniti v Slovenijo in če je imela voljo za vrnitev v Slovenijo, ali je ta volja obstajala tudi po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva.
Ravnanja iz četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnice.
razlastitev - pogoji za razlastitev - odločba o razlastitvi - prevzem preostalih nepremičnin - izguba gospodarskega pomena nerazlaščenega dela nepremičnine - nujni postopek
Ker je odločba o uvedbi razlastitvenega postopka postala pravnomočna in ker tožnik v postopku za izdajo izpodbijane odločbe niti ni navajal, da so po zaključku postopka, v katerem je bila izdana odločba o uvedbi razlastitvenega postopka, nastopile okoliščine, ki so ali bi lahko vplivale na ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za razlastitev iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, se je nanjo organ v postopku za izdajo odločbe o razlastitvi mogel opreti.
Iz spisne dokumentacije upravnih spisov v zadevi ne izhaja, da bi tožnik v postopku podal zahtevo iz 99. člena ZUreP-1. V postopku razlastitve je res nasprotoval ob zatrjevanju, da mu bo po razlastitvi onemogočen dostop do preostalega, nerazlaščenega dela parcele ter je zahteval ureditev dostopa. Take tožnikove navedbe pa sta upravna organa v postopku zavračala ob razlogovanju, da vprašanje dostopa v razlastitvenem postopku sicer ne more biti predmet odločanja, vendar da bo rešeno v postopku za izdajo dovoljenj(a) za načrtovano gradnjo. Da bi njegove navedbe o nemožnosti dostopa do parcele organ moral razlagati, kot da gre za uveljavljanje zahtevka do razlastitvene upravičenke, da prevzame celotno nepremičnino v smislu 99. člena ZUreP-1, pa tožnik tudi ni ugovarjal ne v postopku na prvi stopnji in ne v pritožbi.
Zakonsko določbo 26. člena ZG je treba razlagati v pomenu, da je pomembna tudi višina stroškov posameznega načina spravila ter razlika med višinami stroškov, in da je treba tehtati, ali višina stroškov spravila po lastnih parcelah v primerjavi s stroški spravila po tujih parcelah - glede na breme, ki ga predstavlja za tistega, v korist katerega se o pravici do začasnega spravila odloča - daje podlago za dovolitev posega v zasebno lastnino lastnika druge parcele oziroma parcel, po katerih naj bi organ začasno spravilo dovolil.
ZUreP-1 člen 92, 93, 98, 98/2. ZUS-1 člen 64, 64/4.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve - konkretna javna korist - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Za preveritev, ali obstaja konkretna javna korist za razlastitev, ni bila potrebna postavitev izvedenca cestno prometne in urbanistične stroke, saj je upravni organ sam razpolagal z ustreznim znanjem in je, upoštevajoč materialnopravno podlago, o zadevi mogel odločiti brez izvedenca. Drugačnega zaključka ni mogoče sprejeti ob razlogovanju tožnikov, da je že obstoječi prometni sistem delujoč, saj namen predvidene ureditve sledi zagotovitvi boljše pretočnosti prometa glede na področje, kjer se ureja, in večji varnosti vseh udeležencev v prometu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - navedba izpodbijanega akta
Tožnik tožbe kljub dvema pozivoma sodišča ni dopolnil tako, da bi iz nje izhajalo, kateri upravni akt želi izpodbijati, tega pa ni mogoče ugotoviti niti na podlagi dokumentacije, ki jo je posredovala toženka. To pomeni, da sodišče zadeve ne more obravnavati, poleg tega pa nima nobenih razlogov za mnenje, da bi bil kateri koli od aktov, ki jih je posredovala toženka, ničen, zato je tožbo s sklepom zavrglo.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - izvajanje javne službe - predelava plazme
Splošna in pavšalna opredelitev v pogodbi ne more pomeniti določitve poslovne skrivnosti, saj bi morali biti podatki, ki so poslovna skrivnost, določeni jasno in konkretno. Sodišče se tudi strinja z ugotovitvijo toženke, da pri dokumentih, katere razkritje je naložila tožnici, ne gre za podatke, ki bi jih organ pridobil o tožnici na podlagi izvajanja pogodbe, ampak za podatke, ki se nanašajo na izvajanje javne službe organa, ki je zavezan k transparentnosti in odgovornemu ravnanju pri upravljanju z javnimi sredstvi, kar je toženka v izpodbijani odločbi ustrezno pojasnila.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - pogoj zanesljivosti
Šteje se, da pogoj zanesljivosti ni podan že, če je podana katerakoli izmed okoliščin iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1, ki pomenijo, da posameznik v nobenem primeru ni zanesljiv, ravno tako pa za odvzem zadostuje tudi, če ni več upravičenega razloga za izdajo orožne listine.
ukrep tržnega inšpektorja - zdravstvena dejavnost - dovoljenje ministrstva za opravljanje dejavnosti - hiperbarična kisikova terapija
Sodišče meni, da uporaba hiperbarične kisikove terapije lahko predstavlja zdravstveno dejavnost tudi z upoštevanjem opredelitve iz prvega odstavka 1. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo - izrek inšpekcijske odločbe
Inšpekcijska odločba je lahko podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora le, če iz njenega izreka poleg inšpekcijskega zavezanca jasno izhajata tudi vrsta nedovoljene gradnje in njen obseg, ugotovitve iz obrazložitve inšpekcijske odločbe pa ne morejo biti podlaga za odmero nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPNačrt člen 42, 43.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - prostorski akt - določanje namenske rabe zemljišč - zavrženje tožbe
Niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji. Presoja morebitne nezakonitosti teh pogojev je zato v upravnem sporu lahko opravljena le v zvezi z odločanjem o zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki bi temeljil na tem OPN.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razloga na strani prosilca - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožniku ni uspelo dokazati, da bi bili razlogi za razrešitev na strani odvetnika.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 55/1-5. URS člen 19. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) člen 8, 8/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do osebne svobode - ugotavljanje istovetnosti prosilca - začasna odredba
Ker ukrep pridržanja iz 5. točke 55. člena ZMZ, na katerega je tožena stranka oprla izpodbijani akt, očitno ni v skladu z Direktivo o sprejemu, ki bi že morala biti prenesena v notranji pravni red, pa se to še ni zgodilo, v navedenem delu izpodbijani ukrep ni zakonit.
Če je Vrhovno sodišče v nekaterih sodnih odločbah zavzelo stališče, da “istovetnosti prosilca ni mogoče z gotovostjo ugotoviti le na podlagi njegove izjave, ampak se mora istovetnost izkazati le z ustreznim dokumentom”, to ne pomeni, da je Vrhovno sodišče s tem tudi zavzelo stališče, da je v primeru, če prosilec nima ustreznega dokumenta, avtomatično podan tudi razlog oziroma zakonita podlaga za (omejitev gibanja oziroma) odvzem prostosti.
Sodišče ugotavlja, da je možno še z manjšim posegom v nacionalno zakonsko ureditev, kot je odločitev o ignoriranju določbe 1. odstavka 319. člena ZPP in 320. člena ZPP, doseči zadosten namen po učinkoviti in lojalni uporabi prava EU in sicer s tem, da sodišče izda začasno odredbo o tem, da se tožnika nemudoma po prejemu sodne odločbe izpusti iz pridržanja v Centru za tujce, pri čemer pritožba, ki jo lahko tožena stranka vloži že v roku 3 dni, ne zadrži izvršitve začasne odredbe (6. odstavek 32. člena ZUS-1).
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odstop od prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje tožbe
Ker je tožnik odstopil od prošnje za mednarodno zaščito, je s tem odpadel razlog, zaradi katerega mu je bilo gibanje omejeno. Razlog je odpadel zato, ker tožnik ni več prosilec za mednarodno zaščito. V skladu z določbo 51. člena ZMZ se namreč gibanje lahko omeji le prosilcu. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.