ZDZdr člen 6, 7, 39. ZNP-1 člen 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - sodni izvedenec - ugotovitve izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do poštenega sojenja - pravica do svobode - preiskovalno načelo
Kadar sodišče dokaznega postopka ne izvaja, ampak le prepiše ugotovitve sodnega izvedenca, sodna odločba ni konsistentna in je ni mogoče preizkusiti (14. točka 339. člena ZPP). Da sodišče lahko popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje, mu je zakonodajalec v 7. členu ZNP-1 podelil preiskovalna pooblastila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083620
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 191, 191/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - družinska skupnost - grdo ravnanje - spravljanje v podrejen položaj - čas izvršitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - dokazovanje - dokazna ocena izpovedbe prič - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - izvedenec klinične psihologije - predložitev zdravstvene dokumentacije
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi analize izpovedbe prič, ob upoštevanju zagovora obtoženca in vseh listinskih dokazov ugotovilo, da je obtoženi nad oškodovanko izvrševal tako fizično kot tudi psihično nasilje, oškodovanka se je temu poskušala izogniti na način, da je prenehala kontaktirati s svojo družino, se umaknila in zaprla vase, na ta način pa jo je obtoženi ustrahoval in spravljal v podrejen položaj. Pritožbeno sodišče nima nikakršnega dvoma v zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je sledilo izpovedbi oškodovanke o ravnanjih obtoženca ves čas trajanja izvenzakonske skupnosti, kar neposredno izhaja iz izpovedb prič B., posredno pa tudi iz izpovedbe priče A. in F.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče v točki 3 izpodbijane sodbe opredelilo do nepotrebnosti izvajanja obeh dokaznih predlogov, tako angažiranje kliničnega psihologa, kot tudi pribave zdravstvenega kartona za obtoženega, svojo zavrnitev pa je tudi ustrezno obrazložilo.
spor majhne vrednosti - dokazni postopek - načelo proste presoje dokazov - pravica do sodnega varstva - sodno varstvo pravic - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - sorazmernost
Dokazni postopek je namenjen preverjanju pravilnosti zatrjevanih dejstev, ne pa njihovemu ugotavljanju.
Sodišče je dokazovanje izvedlo upoštevajoč načelo proste presoje, pri čemer je ustrezno zagotovilo sorazmernost med sodnim varstvom pravic strank in načelom pospešitve in ekonomičnosti postopka. Tožencu zato tudi ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00086610
KZ-1 člen 49, 4971, 186, 186/1. ZKP člen 148, 148/4, 220, 220/2. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1. ZNPPol člen 51, 52, 52/1, 52/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - izročitev predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neposredna zaznava policistov - odmera kazni
Glede na navedene okoliščine, ko se obtoženi ni podredil ukazu policista, da izroči sporni predmet, ki ga je policist C. C. zaznal še pred ukazom na izročitev, ko je obtoženi pred tem sam odvrgel en zavitek na travo, ko se je pri poskusu bega celo prerival s policistom, je policist C. C. imel vsa pooblastila, da izvede pregled obtoženega po določbah 52. člena ZNPPol, pri čemer je bil obtoženi predhodno tudi opozorjen, da se bo zoper njega opravil pregled (drugi odstavek 52. člena ZNPPol). Ob navedenem se zaključek sodišča prve stopnje o zakonitem zasegu prepovedane droge heroina in kokaina izkaže kot pravilen in ni podana kršitev privilegija zoper samoobtožbo ter teh dokazov (zasežene droge) ni treba izločiti, kot to zmotno zatrjuje pritožnik.
Sum storitve očitanega kaznivega dejanja je bil torej ob prihodu policista B. B., ki je obdolženčeve izjave zapisal, že osredotočen na obdolženca kot storilca kaznivega dejanja, torej gre za primer, ko bi moral biti obdolženec ob prihodu policistov na kraj, kjer bi naj bile grožnje izrečene, seznanjen z navedenim pravnim poukom po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Tako ni šlo za situacijo, ko policija osebo obravnava kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč je bil obdolženec že obravnavan kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Njegove izjave, ki jih je podal preden mu je bil dan pravni pouk o pravicah iz 148. člena ZKP, zato ne smejo biti sestavni del spisa.
ZGD-1 člen 256, 276, 276/1. ZLS člen 51c. ZPP člen 125.
imenovanje članov nadzornega sveta - svobodna gospodarska pobuda - sklep o imenovanju članov sveta - načelo kontradiktornosti
Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.
ZPP člen 435, 435/1, 435/2, 436, 436/2. SZ-1 člen 112a, 112a/1, 112a/2, 112a/3.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitveni nalog - obrazložen ugovor
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik (v predmetni zadevi toženka) navede pravno pomembna dejstva, ki lahko povzročijo zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in zanje predloži dokaze. Dolžnik torej mora zatrjevati pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih bi bil lahko tožbeni zahtevek zavrnjen, če bi se izkazala za resnična. Trditve o takšnih dejstvih morajo biti konkretne in določne.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - strah - intenziteta in trajanje strahu - odškodnina za premoženjsko škodo - načelo popolne odškodnine - stroški prevoza - upoštevanje bolniškega staleža - presoja višine odškodnine - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Tudi sicer pa to, ali je tožnica utrpela zlom dveh vretenc (čemur pritožbeno sodišče pritrjuje) ali enega, ni pravno pomembno že samo po sebi. V 179. členu OZ so določena izhodišča za uporabo pravnega standarda pravična denarna odškodnina. Sodišče mora upoštevati okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Da bi se to, ali je prišlo pri tožnici do zloma enega ali dveh vretenc, kakorkoli odrazilo v stopnji in trajanju strahu oziroma telesnih in duševnih bolečin, toženka v pritožbi sploh ne trdi, še manj pojasni, kako naj bi se odrazilo. Višje sodišče ob tem še poudarja, da mora biti odškodnina odmerjena ob upoštevanju posebnosti konkretnega primera (konkretnega oškodovanca), kljub temu pa ima subjektivno merilo korektiv v objektivnem merilu - primerjavi z odškodninami za enako škodo, ne enako poškodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076088
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufije - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Zakonska zahteva po obvezni navzočnosti na glavni obravnavi v obdolženčevem primeru ni absolutna, ampak je skladna z načelom sorazmernosti ter prilagojena zakonski zahtevi po učinkoviti izvedbi kazenskega postopka v 15. členu ZKP. Iz tega tudi izjema v prvem odstavku 442. člena ZKP, po kateri sodnik posameznik sme odločiti, da se v primerih, ko na glavno obravnavo ne pride pravilno vabljeni obdolženec, ta sme opraviti pod pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je pred tem bil že zaslišan.
ZOdv člen 2, 2/2, 4, 30, 30/1, 30/1-9, 71, 71.a. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno člen 3, 3/1, 3/1-6. ZPP člen 11, 13, 87, 87/3, 98, 98/5, 343, 343/1, 343/3, 343/4, 346, 346/1, 346/4.
zastopanje pred sodišči - pooblaščenec - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - plačilo za delo - delo na črno - zakotno pisaštvo - podpis pritožnika
Sodišča prve stopnje morajo med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje (peti odst. 98. člena ZPP). Potrebno pa je upoštevati tudi posebne določbe Zakona o odvetništvu (2. in 71.a člen) in drugih zakonov (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno), splošno prepoved zlorabe procesnih pravic (11. člen ZPP), vezanost na predhodne odločbe tudi drugih organov (13. člen ZPP) ter odločbe Ustavnega sodišča. V skladu z drugim odst. 2. člena ZOdv, lahko pred sodišči stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Zastopanje pred sodišči je opredeljeno kot gospodarska dejavnost, ki se lahko opravlja samo v statusnopravnih oblikah, ki jih dopušča ZOdv, zato se lahko proti plačilu opravlja le v okviru tako določenega poklica (4. člen). Osebe, ki torej nastopajo pred sodišči kot pooblaščenci in to odplačno, morajo torej izkazati tudi njihovo statusnopravno obliko, v kateri to dejavnost opravljajo. Če tega pogoja ne izpolnjujejo, opravljajo to dejavnost nedovoljeno (delo na črno), kar se označuje tudi z izrazom "zakotno pisaštvo".
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - standard obrazloženosti - najbližja oseba - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do pritožbe
Obrazložitev sklepa o zdravljenju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve mora temeljiti na konkretnih ugotovitvah o resnem ogrožanju (življenja, zdravja) sebe ali drugih, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
OZ člen 133. ZNP-1 člen 4, 5, 6, 67, 216, 216/1. SPZ člen 8. ZUreP-1 člen 99, 160, 160/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11, 369.
predlagalni nepravdni postopek - odmera odškodnine - razlastitev - cenilno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - kršitev pravice stranke do izjave
Predmetni postopek je predlagalni nepravdni postopek, ki se vodi po predlogu predlagateljice za odmero odškodnine zaradi razlastitve in odvzetih stvarnih pravic. Za takšne nepravdne postopke velja, da sodišče ne more odločati, če predloga ni, ko je vložen predlog za ureditev nekega razmerja, pa lahko sodišče uredi zgolj to razmerje. Pa tudi če bi bil predlog podan, sodišče prve stopnje v tem nepravdnem postopku ne more določiti uporabnine oziroma odškodnine za uporabo tuje nepremičnine, za kar si nasprotni udeleženec (smiselno) prizadeva, saj to ne more biti predmet nepravdnega postopka.
Ker sodišče prve stopnje potem, ko je od cenilke prejelo vsebinsko prazno dopolnitev cenilnega poročila, ni vztrajalo pri zahtevi po dopolnitvi, ter se ni opredelilo do pripomb nasprotnega udeleženca, je le-temu kršilo njegovo pravico do izjavljanja, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, posledično pa je, ker odločitev v tem delu temelji izključno na cenilnem poročilu, po presoji pritožbenega sodišča sklep sodišča prve stopnje v tem delu do te mere pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
Pritožba izraža strinjanje s sicer pravilnim zaključkom sodišča, da namestitev predpražnika zaradi fiksacije vrat sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja zavarovanke. Prezre pa, da je dejstvena podlaga prvostopnega sodišča za zaključek o protipravnosti ravnanja toženkinega zavarovanca v namestitvi predpražnika z v tem postopku ugotovljenimi lastnostmi (obrabljenost, neobstoj protizdrsne zaščite), kar predstavlja opustitev dolžne skrbnosti zavarovanca, ki ni zagotovil, da bi bil vstop na predpražnik varen in ne bi drsel.
ZUP člen 2, 4, 87, 96, 96/3, 96a/2. ZPP člen 8, 142, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 362, 362/2. ZZ člen 38, 38/3. ZPPreb-1 člen 2, 2-3, 2-6. ZDD-1 člen 26.
direktor javnega zavoda - postopek razrešitve direktorja zavoda - vročanje - dejanski naslov bivanja
Skladno z ustaljeno sodno prakso, se v postopkih izbire in imenovanja ter razrešitve direktorjev javnih zavodov (tudi v. d. direktorjev) smiselno uporablja ZUP. Slednji v drugem odstavku 96.a člena določa, da v kolikor se ugotovi, da oseba ne prebiva na naslovu za vročanje, ker se je odselila oziroma je na naslovu neznana, odredi organ, da se vročitev opravi tako, da se na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu e-uprava objavi sporočilo o vročanju z javnim naznanilom, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 96. člena ZUP. Vročitev velja za opravljeno po preteku 15 dni od dneva, ko je bilo objavljeno sporočilo o vročanju z javnim naznanilom na oglasni deski organa in enotnem državnem portalu e-uprava.
Tožena stranka v pritožbi pravilno izpostavlja napačnost stališča sodišča prve stopnje, da za uporabo 96.a člena ZUP niso izpolnjeni pogoji, ker naj bi bilo vročanje z javnim naznanilom mogoče le v primerih, ko je stranka že seznanjena s tekom postopka ali je med postopkom spremenila naslov, pa o tem ni obvestila organa. Člen 96.a ZUP namreč posebej ureja situacijo, ko oseba še ni sodelovala v postopku in ji je treba vročiti pisanje, ima naslov za vročanje, pa se ugotovi, da tam dejansko ne prebiva. Sklicevanje prvostopnega sodišča v zvezi s sprejetim materialnopravnim stališčem na zadevi VSRS IV Ips 19/2019 in VSRS IV Ips 55/2017 ni utemeljeno, ker obe obravnavata povsem drugačno dejansko situacijo.
Zakonodaja ne prepoveduje vročanja pisanj v času dopusta delavca. Iz določb ZUP pa tudi ne izhaja, da bi morala biti osebna vročitev opravljena izključno preko pošte, temveč jo lahko v skladu s tretjim odstavkom 83. člena ZUP opravi tudi organ po svoji uradni osebi ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot svojo dejavnost. V skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZDD-1 pa so tudi detektivi pristojni za opravljanje dejavnosti vročanja.
URS člen 22. ZPP člen 274, 274/1, 285, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZDSS-1 člen 34. OZ člen 174, 174/2, 299, 299/1.
odškodnina za negmotno škodo za nezgodo pri delu - mesečna renta - izvedenec - razmejitev posledic različnih vzrokov za okvaro zdravja - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
V mnenju je izvedenec pojasnil utrpele poškodbe iz obeh nezgod, za čas po 16. 12. 2017 pa je tudi obrazložil medsebojno prepletanje oziroma soodvisnost posledic obeh poškodb. Njegove ugotovitve je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno. Obrazložilo je, katere posledice je tožnik utrpel zaradi poškodbe z dne 16. 12. 2017, upoštevalo pa je tudi dejstvo, da se je ta škoda v določenem delu prepletla s posledicami predhodne poškodbe, ki jo je tožnik utrpel pri drugem delodajalcu. Temu skladno je pri odločitvi o višini tožbenega zahtevka upoštevalo izvedenčevo odstotkovno razmejitev posledic obeh poškodb. Odmerjena odškodnina tako predstavlja pravično odškodnino za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi nezgode z dne 16. 12. 2017.
začasna odredba - stiki - kraj prevzema in oddajanja otroka
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaznalo, da visoka konfliktnost med staršema negativno vpliva na izvajanje že tako minimalno določenih stikov. Otroka te stike, ki so brez dvoma v njuno korist, zavračata in imata do matere odklonilen odnos. Starša drug na drugega prelagata odgovornost za neizvajanje stikov. Z načinom predaje in prevzema otrok, kot je določen v izpodbijanem sklepu, ju je zato usmerilo k ravnanju, ki naj vsaj deloma omili nastalo situacijo.
Udeležencema je dana možnost, da vpričo otrok neobremenjeno spregovorita nekaj besed, jima pokažeta, da spodbujata njun odnos z obema staršema ter izrazita določeno mero pripravljenosti za sodelovanje. Starši in otroci potrebujejo v danih razmerah nov pogled na nastalo življenjsko situacijo, novo perspektivo, ki bo razbremenjena preteklih zamer in nesoglasij.
ZDR-1 člen 8, 335, 335-3, 337, 339, 339/2, 339/2-14. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 29, 29/7. ZZVZZ člen 31. ZDR-1 člen 137, 137/7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - napačen obračun - plačilo razlike v plači - neplačevanje prispevkov - provizijski sistem izplačil
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je provizijski sistem obračunavanja plač zakonit in pomanjkljivosti, ki jih zatrjuje tožnik, nima. S povsem posplošenimi pritožbenimi navedbami o nezakonitosti odločitve sodišča ter o tem, da pravne veljavnosti in uporabe provizijskega sistema ne določa noben materialni predpis, tožnik zato ne more uspeti niti omajati razlogov sodišča za odločitev o tem, da je bil pri toženi stranki zakonito vzpostavljen in je tudi zanj veljal provizijski sistem obračunavanja plače. V tem sistemu pa samo poimenovanje izplačil ni relevantno, bistvena je višina izplačila, ki mora pokriti minimum pravic, ki so delavcu zagotovljene z delovnopravno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Zakon ne prepoveduje odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov, zato je v provizijski sistem vpeta tako osnovna plača in delovna uspešnost ter ostali dodatki, pa tudi stroški in druga plačila. Določanje plače na podlagi provizije je dovoljeno tudi v Kolektivni pogodbi dejavnosti zavarovalstva, veljavni v vtoževanem obdobju (7. odstavek 29. člena).
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - depresija
Sodišče je v prepričljivi dokazni oceni nanizalo razloge za pridržanje. Udeleženec z načinom prehranjevanja ogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Odločitev za takšno prehranjevanje pa ni plod tehtnega razmisleka, marveč bolezenskega stanja ob okrnjeni sposobnosti presoje in ocene tveganj ter odsotnosti uvida v težave.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00077854
ZUP člen 113. ZDR-1 člen 200, 200/4,. ZJU člen 5, 5/1, 24. ZPP člen 151, 155, 155/1.
predhodni postopek pri delodajalcu kot procesna predpostavka - čista denarna terjatev - denarni zahtevek - stroški odvetniškega zastopanja - nepotrebni stroški
V skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZJU pa lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem in ni vezan na uveljavljanje predhodnega notranjega varstva na podlagi 24. člena ZJU. Predpravdni postopek pri delodajalcu tako ni bil potreben za uveljavljanje sodnega varstva. Posledično tudi stroški, ki so tožniku nastali v tem predpravdnem postopku, niso potrebni stroški postopka, zato tožnikov zahtevek za njihovo povračilo ni utemeljen (prvi odstavek 155. člena ZPP). Gre za ustaljeno stališče sodne prakse. Tudi če toženka v predhodnem postopku tožnikovi zahtevi za plačilo dodatka za pripravljenost ne bi ugodila in bi tožnik zato vložil tožbo na sodišče za plačilo tega dodatka ter bi z zahtevkom za plačilo dodatka uspel, mu v sodnem postopku ti predpravdni stroški ne bi bili priznani, saj predhodni postopek ni bil obvezen oziroma ni bil procesna predpostavka za vložitev tožbe.
Vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini še nujno ne pomeni protipravnega vznemirjanja, ki bi upravičevalo sodno varstvo. Vsako pravno varstvo je lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Pri tem morajo biti te dobrine okrnjene ali vsaj ogrožene. Takšno izhodišče je v skladu z načelom, da mora imetnik svojo pravico izvrševati v skladu z njenim namenom oziroma v okviru meje pravno zavarovanega upravičenja (prvi odstavek 12. člena SPZ). Poseg postane protipraven, ko doseže določeno intenzivnost in s tem predstavlja dejansko oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice.
Pravilen je tedaj zaključek sodišča prve stopnje, da intenzivnost vznemirjanja ne dosega pravno priznanega praga in bi bil ukrep odstranitve nove ograje nesorazmeren, zahteva po postavitvi žičnate ograje, kot je bila prejšnja, pa tudi v nasprotju z dogovorom v notarskem zapisu, ki postavitev nove ograje dopušča.