ZPIZ-2 člen 183, 183/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-2.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - začasna odredba - izkaz verjetnosti
V tej zadevi ni sporno priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožnik se ne strinja z datumom od kdaj je pri njemu nastala I. kategorija invalidnosti ter posledično od kdaj dalje ima pravico do invalidske pokojnine. Glede omenjenega pa je že bila izdana dokončna in pravnomočna odločba z dne 7. 12. 2021. V primeru, da se tožnik ni strinjal s tako odločitvijo, bi lahko uveljavljal pravna sredstva že v predsodnem postopku, česar pa ni storil. Šele z izrednim pravnim sredstvom po 183. členu ZPIZ-2 uveljavlja razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe. Kot je to določeno v prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.
ZKP člen 177, 177/1, 461, 463, 469, 469/1, 469/2, 469/5. Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku člen 7.
postopek proti mladoletnikom - nestrinjanje sodnika za mladoletnike - dokazni predlog za zaslišanje priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - fishing expedition - individualna ocena mladoletnika - dolžnost hitrega postopanja sodišča
Vsak mladoletnik, ki je osumljen kaznivega dejanja, ima pravico do individualne ocene, s katero se ugotovijo posebne potrebe mladoletnika glede varstva, izobraževanja, usposabljanja in socialnega vključevanja, ali in v kolikšni meri bi bili za mladoletnika potrebni posebni ukrepi v času kazenskega postopka, obseg njegove kazenske odgovornosti in ustreznost določene kazni ali vzgojnega ukrepa.
Čeprav je individualna ocena mladoletnika izjemnega pomena za ustrezno obravnavo mladoletnika v kazenskem postopku, zaradi česar mora sodišče tekom kazenskega postopka zaslišati mladoletnikove starše, njegovega skrbnika in druge, ki lahko dajo o njem potrebne podatke ter zahtevati od organa socialnega varstva poročilo o okoliščinah iz prvega odstavka 469. člena ZKP, je sodišče dolžno upoštevati tudi koristi mladoletnika, da se z izvedbo predlaganih dokazov postopek ne podaljša nesorazmerno, saj je v omenjenem postopku v ospredju načelo hitrega postopanja, da se postopek čim prej konča (461. člen ZKP).
Zagovornik ob podaji dokaznega predloga za zaslišanje mladoletnikove sestre ni navedel, kaj relevantnega, koristnega oziroma ključnega bi bilo ugotovljeno z njeno izpovedbo, tudi ni razvidno, kaj bi vedela mladoletnikova sestra povedati več, kar je že povedala mladoletnikova mama v razgovoru s socialno delavko glede mladoletnikovih osebnih okoliščin in razmer, v katerih živi.
Obstoj pripornega razloga begosumnosti je sodišče ocenilo spričo tega, da je v kazenskem postopku kaznivega dejanja, za katerga je predpisana zaporna kazen in je glede ena težo kaznivega dejanja, utemeljeno pričakovati, da se bo obdolženi izognil kazenskemu postopku.
dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik
Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00077884
Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Poslovnik Sodišča Evropske unije (2012) člen 41. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sodba SEU - stalna pripravljenost - področje uporabe uredbe - izključitev
Merila, s katerimi je Sodišče EU v sodbi C-742/19 utemeljilo izključitev vojaške dejavnosti iz uporabe Direktive 2003/88/ES, je treba upoštevati pri presoji vseh dejavnosti, v zvezi s katerimi je bila pripadnikom Slovenske vojske odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju (in torej ne le tedaj, ko je bila pripravljenost odrejena v zvezi z dejavnostjo straže, kot je bilo to v zadevi VIII Ips 196/2018). Omenjena merila je zato treba uporabiti tudi v obravnavanem sporu.
V prvostopenjskem postopku je toženka trdila, da dejavnost, zaradi katere je tožniku odredila stalno pripravljenost (logistično zagotavljanje sredstev za potrebe terenskega usposabljanja bodočih častnikov SV), izključuje uporabo Direktive 2003/88/ES, ker pomeni začetno usposabljanje. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da je glede na besedilo 1. alineje prvega odstavka izreka sodbe C-742/19 dejavnost izključena iz uporabe Direktive 2003/88/ES, kadar poteka "v okviru začetnega usposabljanja te osebe". To stališče pritožba neutemeljeno izpodbija s sklicevanjem, da originalno, to je po mnenju pritožbe angleško besedilo sodbe C-742/19, ne vsebuje besedne zveze "te osebe". Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil v zadevi C-742/19 jezik postopka slovenščina, na podlagi 41. člena Poslovnika Sodišča EU (UL L 265, 29. 9. 2012) pa so besedila, ki so sestavljena v jeziku postopka, verodostojna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno upoštevalo slovensko besedilo citirane sodbe. Ker niti iz trditev toženke niti iz izvedenih dokazov niso izhajala dejstva, ki bi potrjevala, da je tožnikovo opravljanje dela v času odrejene stalne pripravljenosti predstavljalo njegovo začetno usposabljanje, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ugotovilo obstoja te izjeme.
dodatek za pomoč in postrežbo - sprememba zdravstvenega stanja
Tožnikova potreba po priznanju dodatka za pomoč in postrežbo je bila že večkrat presojana tudi s strani sodišča, nazadnje s sodbo VDSS Psp 219/2022 z dne 12. 10. 2022 v zvezi s sodbo VII Ps 678/2021 z dne 20. 6. 2022, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh oziroma podredno večine življenjskih potreb. Zaradi nove zahteve tožnika z dne 18. 7. 2022, so lahko predmet tega socialnega spora morebitne spremembe v tožnikovem zdravstvenem stanju od pravnomočnosti citirane sodbe.
V obravnavani zadevi se objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi.
pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - dedič - vstop v pravdo - stroški postopka - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - obrazloženost odmere stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Dedič vstopi v pravdo namesto umrle stranke - zapustnika, ne glede na dedičevo željo in voljo, temveč zgolj na podlagi dejstva, da gre za univerzalno pravno nasledstvo. Vstopu v pravdo se dedič ne more upreti niti izogniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078793
KOP člen 27, 31. URS člen 14, 22. DZ člen 7, 154, 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 189, 190. ZPP člen 338, 350, 360, 365, 365/1-2, 366. ZNP-1 člen 42, 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - nujno preživljanje otroka - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - izvenšolske dejavnosti
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
ZNP-1 člen 6, 6/2, 11, 11/1, 18, 18/2, 42. ZPND člen 1, 3, 3/2, 22a, 22a/1, 22a/3. ZPP člen 17.
preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - spremenjene okoliščine - selitev - interes otroka - lažja izvedba postopka - postopek po ZPND - zaščita žrtve - bivališče
Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.
ureditev meje - katastrska meja - potek meje v naravi - sodna določitev meje - močnejša pravica - priposestvovanje - dobrovernost - priposestvovanje pravnega prednika - raziskovalna dolžnost - vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokaza
Meja, ki je bila dokončno urejena v upravnem postopku, ni ovira za (ponovno) odločanje o istem vprašanju v nepravdnem postopku, saj dokončnost meje v upravnem postopku zgolj vzpostavlja domnevo, da je močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v (upravnem) katastrskem postopku.
Sodišče lahko zavrne dokaz, ki je predlagan za dokazovanje nerelevantnih ali nespornih dejstev, nadalje, če je dokaz nesubstanciran ali očitno neprimeren. Pri zavrnitvi nepotrebnih dokazov (kadar je sporno dejstvo že zanesljivo dokazano z drugimi izvedenimi dokazi) pa je potrebna večja previdnost, da ne pride do kršitve pravice do izjave. Priposestvovanje nastopi na podlagi poteka časa in subjektivnega, notranjega prepričanja osebe. Slednjega po naravi stvari ni mogoče dokazati z objektivnimi, materialnimi dokazi, temveč je dokazovanje vedno indično. Zato je lahko zaslišanje strank in prič pomembno za dokazovanje priposestvovanja.
V zvezi z raziskovalno dolžnostjo pridobitelja nepremičnine se je treba vprašati: kako je bila v naravi vidna diskrepanca med katastrsko in uživalno oz. naravno mejo; ali so obstajali indici, da se ti dve meji ne ujemata; so obstajali kaki drugi indici, na podlagi katerih bi pridobitelj ob ustrezni skrbnosti lahko sklepal, da se katastrska in uživalna meja ne ujemata.
zavrnitev zahteve - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka
Ker otrok, ki še ni dopolnil 14. leta starosti, ne more biti storilec kaznivega dejanja, je očitno, da je zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka proti otroku treba zavrniti.
V tej zadevi je bila Pogodba o cesiji v svojem zapisu jasna: ne po tem zapisu, ne po kontekstu, v katerem je bil ta zapis izoblikovan, ni bila objektivno sporna. Ni mogoče prebijati v celoti jasnega besedila te pogodbe in v njej videti prevzem dolga zgolj na podlagi poznejše okoliščine, da je toženka podpisala Predlog za medsebojno kompenzacijo. Tudi če se ne razišče do konca toženkine teze, da je šlo za nenameren lapsus, je edini še možen zaključek ta, da do pobotanja s toženkinim podpisom tega tožničinega predloga pač ni prišlo, ne pa da je tista pogodba nekaj drugega kot to, kakor se glasi.
Izpodbojna tožba ni sklepčna. Prvič, gre za pogodbo med tretjimi, izpodbojna pa so samo dejanja stečajnega dolžnika. In drugič, navedena pogodba je ustvarila pogoje, da družba A. pride v položaj, da bodisi sama s cedirano terjatvijo za plačilo najemnine pobota (kar ji glede na zgoraj opisani lapsus ni uspelo) tožničino terjatev za plačilo kupnine bodisi da se ta pobot zgodi samodejno kot pravna posledica začetka stečajnega postopka. To (oboje) pa je dovoljeno.
Ker so bile kompenzacije časovno povsem blizu nakupom, je ob odsotnosti toženkinih navedb o stvarno utemeljenem in razumnem poslovnem razlogu za nakup žage za les, stroja za električno varjenje in treh različnih vrst kablov utemeljeno sklepati, da so bili navidezni ločeni nakupi in poboti kupnine z najemnino sestavni deli prikritih nadomestnih izpolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00076736
ZIZ člen 239, 272, 272/1. ZOR člen 1083, 1083/1, 1087, 1087/3. OZ člen 7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba - bančna garancija - zloraba pravic iz bančne garancije - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - bančna garancija brez ugovora - načelo prepovedi zlorabe pravic - ugovor zoper sklep o zavarovanju
Ob nespornem dejstvu kršitve temeljnega posla (zamude in napak, ki jih upnik ni odpravil), nadaljnje ugotavljanje višine stroškov odprave napak, brez kakršnega koli medsebojnega dogovora v smislu ne-unovčitve bančne garancije, ne more voditi do tega, da bi postala unovčitev bančne garancije očitno in nesporno neutemeljena. V primeru, če se po dolžnikovem ugovoru zoper izdano začasno odredbo ugotovi, da predpostavke za izdajo začasne odredbe niso izkazane, se izrek sklepa oblikuje tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne. Takšen izrek predstavlja celoto.
V okviru nelojalne konkurence so prepovedana tista ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje navedene v drugem odstavku 63.a člena ZPOmK-1. Torej je dejanje nelojalne konkurence lahko le dejanje podjetja. Zato dejanj nelojalne konkurence ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti. Torej je tožba nesklepčna v delu, ko se toženki očitajo dejanja nelojalne konkurence, ki naj bi jih storila preden je postala samostojna podjetnica posameznica.
Toženki je lahko prepovedan takšen način pridobivanja strank, ki ga zakon opredeljuje kot dejanje nelojalne konkurence (torej dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja tožnice z drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij; protipravno pridobivanje poslovne tajnosti tožnice ali neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne tajnosti tožnice), ne pa opravljanje računovodsko knjigovodske dejavnosti same, na prepoved česar meri zahtevek tožnice.
Splošno zatrjevanje, da je neka kategorija podatkov zaupna oziroma strogo zaupna, samo po sebi ne omogoča pravnega sklepanja, da se bodisi celotna kategorija podatkov bodisi posamičen podatek iz te kategorije prilega kriterijem iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, torej, da gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kot tudi, da je oseba, odgovorna za izdajo takšnih podatkov, vedela ali bi morala vedeti za tako naravo podatkov (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).
SPZ člen 32, 33, 34. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 225, 226, 239.
motenje posesti - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - načelo konktradiktornosti - obrazloženost ugovora - presoja utemeljenosti ugovora - izvršilno sredstvo - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - opustitev vznemirjanja in posegov - manjkajoča trditvena podlaga - odločitev v mejah postavljenega zahtevka
Sodno varstvo v tem postopku je zagotovljeno pred motenjem oziroma odvzemom posesti. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je kot motilno ravnanje zatrjeval le pretrganje cevi za vodo, ne pa tudi, da je toženec motil njegovo posest golobnjaka s spodkopavanjem terena pod oziroma ob njem. Ni zatrjeval, da toženčevo spodkopavanje terena ovira dosedanji način izvrševanja posesti golobnjakov ali ga morda celo preprečuje. Pritožnik je sicer podal še navedbe o toženčevih grožnjah o porušenju golobnjakov, a te lahko predstavljajo motenje posesti le, če povzročijo prenehanje njenega izvrševanja, tega pa tožnik ni trdil. V delu, v katerem se nanaša na opustitev poseganj v golobnjake ter opremo in spodkopavanje terena, torej zahtevek nima opore v navedbah. Ker morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah zahtevka, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da predlagano zavarovanje, ki presega to, kar bi tožniku dala končna odločba, ni utemeljeno.
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102, 102/1. ZSVarPre člen 26.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - plačilo na fiduciarni račun - plačilo preživnine - ustavitev postopka
Nikakor pa stečajne mase ni mogoče omejiti v znesku 274,55 EUR, kot to meni pritožnica, saj je to znesek, ki se upošteva v skladu s 26. členom ZSVarPre na ravni cele družine, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom pa je pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila 26. člena ZSVarPre.
začasna odredba v družinskih sporih - visoka ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prosta presoja dokazov - korist mladoletnega otroka
Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah ureja položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni moč čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
Dolžnikove trditve, da ima veliko premoženja, vendar predlagateljici noče plačati, ker se boji njenega stečaja, je sodišče prve stopnje utemeljeno označilo za irelevantne, saj je njeno judikatno terjatev dolžan plačati.
Ker je bil izpodbijani sklep pritožnikovemu pooblaščencu vročen še pred naznanitvijo preklica pooblastila, je bila vročitev že vprvo pravno učinkovita.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor - plačilo dolga - trditveno in dokazno breme - podpis listine - slabo socialno stanje dolžnika - ugovorni razlog
Pritožbeno sodišča se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem o delnem poplačilu dolga, ne da bi ob tem časovno opredelil zatrjevana plačila in za njih predložil dokaze, ne more zadostiti standardu obrazloženosti ugovora. Zato je je sodišče prve stopnje ugovor v tem delu pravilno štelo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 55. člen ZIZ) in posledično tudi neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).