dvom o nepristranskosti sodnika - videz nepristranskosti sodišča - sorodnik
Takšno sorodstveno razmerje razpravljajoče sodnice in priče, ki sedaj res ni več zakoniti zastopnik tožene stranke, bila pa je v obdobju, iz katerega izvira sporno razmerje med strankama, v tem razmerju pa je imel A. A. kot zakoniti zastopnik tudi aktivno vlogo, gotovo predstavljajo okoliščino, ki bi pri povprečno razumnem človeku vzbudile dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, kar je zadosten razlog za njeno izločitev. Za vzdrževanje zunanjega videza nepristranskosti sodišča je namreč potrebno izključiti vsako možnost, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Obstoj pripornega razloga begosumnosti je sodišče ocenilo spričo tega, da je v kazenskem postopku kaznivega dejanja, za katerga je predpisana zaporna kazen in je glede ena težo kaznivega dejanja, utemeljeno pričakovati, da se bo obdolženi izognil kazenskemu postopku.
ZPIZ-2 člen 183, 183/1. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1. ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-2.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - začasna odredba - izkaz verjetnosti
V tej zadevi ni sporno priznanje pravice do invalidske pokojnine. Tožnik se ne strinja z datumom od kdaj je pri njemu nastala I. kategorija invalidnosti ter posledično od kdaj dalje ima pravico do invalidske pokojnine. Glede omenjenega pa je že bila izdana dokončna in pravnomočna odločba z dne 7. 12. 2021. V primeru, da se tožnik ni strinjal s tako odločitvijo, bi lahko uveljavljal pravna sredstva že v predsodnem postopku, česar pa ni storil. Šele z izrednim pravnim sredstvom po 183. členu ZPIZ-2 uveljavlja razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe. Kot je to določeno v prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2, dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, lahko razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala.
dodatek za pomoč in postrežbo - sprememba zdravstvenega stanja
Tožnikova potreba po priznanju dodatka za pomoč in postrežbo je bila že večkrat presojana tudi s strani sodišča, nazadnje s sodbo VDSS Psp 219/2022 z dne 12. 10. 2022 v zvezi s sodbo VII Ps 678/2021 z dne 20. 6. 2022, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh oziroma podredno večine življenjskih potreb. Zaradi nove zahteve tožnika z dne 18. 7. 2022, so lahko predmet tega socialnega spora morebitne spremembe v tožnikovem zdravstvenem stanju od pravnomočnosti citirane sodbe.
ZDR-1 člen 74, 126, 126/2, 127, 144, 144/1, 148, 157, 200, 200/4. OZ člen 86, 86/1. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 337, 337/1.
nadurno delo - vodilni delavec - ničnost pogodbenega določila
Toženka v pritožbi zmotno vztraja na stališču, da tožnica ni upravičena do plačila vtoževanih nadur, ker je v 5. členu njene pogodbe o zaposlitvi (med drugim) določeno, da tožnici ne pripada dodatek za nadurno delo, ker je takšen delovni čas že predviden v pavšalnem obsegu in upoštevan pri določitvi osnovne plače. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da je ta del pogodbenega določila ničen, saj nasprotuje prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ), konkretno določilom ZDR-1. Iz določil drugega odstavka 126. člena in 127. člena ZDR-1 namreč jasno izhaja, da je dodatek za nadurno delo poseben del plače in ne more biti vsebovan v znesku osnovne plače. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 157. člen ZDR-1, saj iz njega ne izhaja, da je plačilo za delo preko polnega delovnega časa lahko zajeto v osnovni plači. To določilo namreč plačila za delo sploh ne ureja. Skladno s 73. členom ZDR-1 je plačilo za delo lahko drugače (kot v 126. in 127. členu ZDR-1) urejeno le za poslovodne osebe in prokuriste, kar pa tožnica ni bila.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica pri toženki opravljala delo preko polnega delovnega časa. Ni relevantno, da toženka tožnici ni odredila, da na delo prihaja pred 8. uro in da odhaja po 16. uri, oziroma da ji ni izrecno odredila, da je dolžna opravljati nadure. Bistveno je, da je bila toženka seznanjena s tožničinim opravljanjem nadurnega dela in da ga je dopuščala.
ureditev meje - katastrska meja - potek meje v naravi - sodna določitev meje - močnejša pravica - priposestvovanje - dobrovernost - priposestvovanje pravnega prednika - raziskovalna dolžnost - vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokaza
Meja, ki je bila dokončno urejena v upravnem postopku, ni ovira za (ponovno) odločanje o istem vprašanju v nepravdnem postopku, saj dokončnost meje v upravnem postopku zgolj vzpostavlja domnevo, da je močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v (upravnem) katastrskem postopku.
Sodišče lahko zavrne dokaz, ki je predlagan za dokazovanje nerelevantnih ali nespornih dejstev, nadalje, če je dokaz nesubstanciran ali očitno neprimeren. Pri zavrnitvi nepotrebnih dokazov (kadar je sporno dejstvo že zanesljivo dokazano z drugimi izvedenimi dokazi) pa je potrebna večja previdnost, da ne pride do kršitve pravice do izjave. Priposestvovanje nastopi na podlagi poteka časa in subjektivnega, notranjega prepričanja osebe. Slednjega po naravi stvari ni mogoče dokazati z objektivnimi, materialnimi dokazi, temveč je dokazovanje vedno indično. Zato je lahko zaslišanje strank in prič pomembno za dokazovanje priposestvovanja.
V zvezi z raziskovalno dolžnostjo pridobitelja nepremičnine se je treba vprašati: kako je bila v naravi vidna diskrepanca med katastrsko in uživalno oz. naravno mejo; ali so obstajali indici, da se ti dve meji ne ujemata; so obstajali kaki drugi indici, na podlagi katerih bi pridobitelj ob ustrezni skrbnosti lahko sklepal, da se katastrska in uživalna meja ne ujemata.
V obravnavani zadevi se objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti kažejo tudi v tem, da je bila zasežena prepovedana droga pakirana na različne načine v različnih PVC vrečkah in ALU zavitkih, da so bile zasežene tudi digitalna tehtnica in velike količine gotovine, da je vrednost zaseženih količin droge (preko 17 kg kokaina, preko 10 kg konoplje, 9.685,40 g MDMA, 16.743,50g amfetamina) velika, saj naj bi v ulični prodaji dosegla skupno vrednost preko 1.540.000,00 EUR protipravne premoženjske koristi, medtem ko so subjektivne okoliščine oprte predvsem na osebne lastnosti obtoženega (premišljenost, vztrajnost, nespoštovanje pravnega reda) in okolje ter razmere v katerih živi.
pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - dedič - vstop v pravdo - stroški postopka - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - obrazloženost odmere stroškov - obrazloženost stroškovne odločitve - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Dedič vstopi v pravdo namesto umrle stranke - zapustnika, ne glede na dedičevo željo in voljo, temveč zgolj na podlagi dejstva, da gre za univerzalno pravno nasledstvo. Vstopu v pravdo se dedič ne more upreti niti izogniti.
ZNP-1 člen 6, 6/2, 11, 11/1, 18, 18/2, 42. ZPND člen 1, 3, 3/2, 22a, 22a/1, 22a/3. ZPP člen 17.
preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti - spremenjene okoliščine - selitev - interes otroka - lažja izvedba postopka - postopek po ZPND - zaščita žrtve - bivališče
Pritrditi je prvostopenjskim zaključkom, da pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1 niso podani, ker zgolj okoliščina, da se je nasprotni udeleženec tekom postopka preselil v X., ne kaže na to, da bi se pred sodiščem v X. postopek lažje izvedel, poleg tega pa prenos krajevne pristojnosti na sodišče v X. ne bi bil v interesu mld. otroka (drugega predlagatelja), ki ima (tako kot prva predlagateljica) svoje stalno bivališče še zmeraj na območju Okrožnega sodišča v Y. Pritožbeno sodišče v tej zvezi še dodaja, da je prvenstveni cilj ZPND zaščititi žrtev pred nasiljem v družini (1. člen ZPND), ne pa povzročitelju nasilja (nasprotnemu udeležencu) olajšati prihod na obravnave na sodišču, zato selitev nasprotnega udeleženca v X. ni razlog za odstop krajevne pristojnosti sodišču v X. po drugem odstavku 18. člena ZNP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00078793
KOP člen 27, 31. URS člen 14, 22. DZ člen 7, 154, 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1, 189, 190. ZPP člen 338, 350, 360, 365, 365/1-2, 366. ZNP-1 člen 42, 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - preživljanje mladoletnega otroka - preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - nujno preživljanje otroka - stopnja verjetnosti - življenjske potrebe otroka - izvenšolske dejavnosti
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
zavrnitev zahteve - otrok, mlajši od 14 let kot storilec - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka
Ker otrok, ki še ni dopolnil 14. leta starosti, ne more biti storilec kaznivega dejanja, je očitno, da je zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka proti otroku treba zavrniti.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - način prodaje - javna dražba
Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj meni, da je prodaja na javni dražbi najprimernejši način, je povsem pavšalna. Določba 329. člena ZFPPIPP določa načine prodaje in sicer se pogodba o prodaji premoženja stečajnega dolžnika lahko sklene samo na podlagi javne dražbe, spletne javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Sodišče prve stopnje je tako odločilo v skladu z zakonsko predvidenimi načini prodaje.
predlog za izdajo začasne odredbe - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD)
Presoja, na kakšen način in v kakšnem obsegu naj potekajo stiki, ki bodo otroku v največjo korist, bo stvar končne odločbe, ker namen začasne odredbe ni daljnosežno urejanje stikov, kar s predlogom za izdajo začasne odredbe želi doseči pritožnik.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor - plačilo dolga - trditveno in dokazno breme - podpis listine - slabo socialno stanje dolžnika - ugovorni razlog
Pritožbeno sodišča se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem o delnem poplačilu dolga, ne da bi ob tem časovno opredelil zatrjevana plačila in za njih predložil dokaze, ne more zadostiti standardu obrazloženosti ugovora. Zato je je sodišče prve stopnje ugovor v tem delu pravilno štelo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 55. člen ZIZ) in posledično tudi neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
ZFPPIPP člen 389, 389/3. ZIZ člen 102, 102/1. ZSVarPre člen 26.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - plačilo na fiduciarni račun - plačilo preživnine - ustavitev postopka
Nikakor pa stečajne mase ni mogoče omejiti v znesku 274,55 EUR, kot to meni pritožnica, saj je to znesek, ki se upošteva v skladu s 26. členom ZSVarPre na ravni cele družine, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom pa je pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila 26. člena ZSVarPre.
ZPP člen 11, 206, 206/1, 206/1-1, 365, 365/2. URS člen 23.
predlog za prekinitev postopka - prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - obstoj terjatve - tuje pravo - uporaba tujega prava - lex fori - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka
V obravnavani zadevi je odločilno, da je vprašanje obstoja tožničinih terjatev, ki jih uveljavlja v postopkih P 87/2022 in P 594/2020 pred hrvaškim sodiščem, predhodno vprašanje le za odločitev o podrednem tožbenem zahtevku (paulijanska tožba), ne pa tudi za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku (izbrisna tožba), zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlagane prekinitve postopka pravilna že iz tega razloga (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).
V okviru nelojalne konkurence so prepovedana tista ravnanja, ki izpolnjujejo pogoje navedene v drugem odstavku 63.a člena ZPOmK-1. Torej je dejanje nelojalne konkurence lahko le dejanje podjetja. Zato dejanj nelojalne konkurence ne morejo storiti fizične osebe, ki samostojno ne opravljajo gospodarske dejavnosti. Torej je tožba nesklepčna v delu, ko se toženki očitajo dejanja nelojalne konkurence, ki naj bi jih storila preden je postala samostojna podjetnica posameznica.
Toženki je lahko prepovedan takšen način pridobivanja strank, ki ga zakon opredeljuje kot dejanje nelojalne konkurence (torej dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja tožnice z drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij; protipravno pridobivanje poslovne tajnosti tožnice ali neupravičeno izkoriščanje zaupne poslovne tajnosti tožnice), ne pa opravljanje računovodsko knjigovodske dejavnosti same, na prepoved česar meri zahtevek tožnice.
Splošno zatrjevanje, da je neka kategorija podatkov zaupna oziroma strogo zaupna, samo po sebi ne omogoča pravnega sklepanja, da se bodisi celotna kategorija podatkov bodisi posamičen podatek iz te kategorije prilega kriterijem iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, torej, da gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kot tudi, da je oseba, odgovorna za izdajo takšnih podatkov, vedela ali bi morala vedeti za tako naravo podatkov (drugi odstavek 39. člena ZGD-1).
Dolžnikove trditve, da ima veliko premoženja, vendar predlagateljici noče plačati, ker se boji njenega stečaja, je sodišče prve stopnje utemeljeno označilo za irelevantne, saj je njeno judikatno terjatev dolžan plačati.
Ker je bil izpodbijani sklep pritožnikovemu pooblaščencu vročen še pred naznanitvijo preklica pooblastila, je bila vročitev že vprvo pravno učinkovita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00076958
ZKUASP člen 4, 9, 16, 16/1, 16/1-6, 16/1-9, 18, 18/3. ZASP člen 22, 22/2-6, 81, 81/1. OZ člen 198, 360, 361, 361/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - aktivna legitimacija - zastaranje - zadržanje zastaranja - epidemija
Po presoji pritožbenega sodišča je treba določilo 4. člena ZKUAPS razlagati tako, da v primerih, ko je predpisano obvezno kolektivno uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic, to uveljavlja kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun imetnikov pravic.
V nasprotju z namenom obveznega kolektivnega upravljanja bi bilo, če bi bila kolektivna organizacija vselej neposredni zastopnik imetnikov pravic, zato tudi v 4. členu ZKUASP ni mogoče videti te zapovedi.
Zgolj zato, ker je tožnica višino nadomestila utemeljila z izračunom na mesečna časovna obdobja, to samo po sebi ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnica uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje. Tudi sicer pa iz zahtevka, ki je postavljen kot enoten znesek za celotno leto 2017, ne izhaja, da gre za občasne terjatve, ki zapadejo mesečno.
Sodišče ni pristojno za določitev tarife, ki bi na splošno veljala, če tarifa med strankami ni dogovorjena. Če se spremeni višina nadomestila za drugo vrsto uporabe avtorskih pravic, ki jo je kot primerljivo določilo VSRS, je treba to upoštevati tudi pri določanju primernega nadomestila v tem postopku. To tudi ne predstavlja posega v načelo do enakega varstva pravic.
odločitev o pravdnih stroških - odvetniška storitev - davek na dodano vrednost (DDV) - povračilo odbitka vstopnega DDV
Bistvo ni, da odvetnik, ki je zavezanec za plačilo DDV, ne bi smel svoji stranki obračunati tudi davka. Pač pa stranka, ki je svojemu odvetniku morala plačati DDV, ni upravičena, da prejme povrnitev tega dela lastnih stroškov od nasprotne stranke, če je sama upravičena do njegovega odbitka kot vstopnega DDV. Tedaj to z vidika ZPP ni potreben strošek.