DZ člen 7, 98, 98/1, 183, 183/1. ZIZ člen 110, 110/4. URS člen 54.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - osebne lastnosti staršev - pravice in dolžnost staršev do otrok - dolžnost izobraževanja otrok - postopek usmerjanja - strokovna pomoč - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - elektronska pošta - stiki otroka s starimi starši - določitev preživnine za mladoletnega otroka - obveznost plačevanja preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninska zmožnost staršev - preživninske potrebe otroka - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi - kreditne obveznosti - izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku - pavšalen ugovor
Sodišče zakonsko zveze razveže kljub nasprotovanju drugega zakonca, če je zakonska zveza za prvega nevzdržna.
Otroka sme sodišče zaupati v varstvo in vzgojo samo enemu od staršev takrat, ko bi skupno varstvo in vzgoja otroka ogrožala. Pri odločitvi, kateremu od staršev naj sodišče zaupa otroka, ima prednost tisti starš, ki je, med drugim, sposoben preseči lastne interese.
Stališče šole (ki je strokovnjak na tem področju), ki jo deklica obiskuje, je, da ima deklica specifične učne težave, zaradi katerih potrebuje dodatno učno pomoč. Ker oče tej pomoči nasprotuje, je za zagotovitev dekličine največje koristi bistveno, da je zaupana v varstvo in vzgojo materi, ki konstruktivno sodeluje s šolo in deklici pomaga pri učenju in šolskih obveznostih v okviru dnevnih aktivnosti. Očitno je, da mama dekličino korist upošteva pred svojimi potrebami.
Sodišče prve stopnje je finančne zmožnosti na strani obeh udeležencev jasno in natančno ugotovilo. Ob tem je na strani nasprotnega udeleženca presojalo tudi navedbe glede dveh kreditov in aktivnih izvršilnih postopkov, na katere nasprotni udeleženec ponovno opozarja v pritožbi. V zvezi s tem je za znesek polovice stanovanjskega kredita (za del, ki bi bil primerljiv s položajem, ko bi nasprotni udeleženec plačeval najemnino, ob upoštevanju, da v stanovanju prebiva njegova mati, na katero bi odpadla druga polovica) pravilno zmanjšalo preživninsko zmožnost nasprotnega udeleženca. Njegova preživninska obveznost pa ima prednost tako pred njegovimi preostalimi kreditnimi obveznostmi kot tudi pred obveznostmi, v zvezi s katerimi so v teku izvršilni postopki (četrti odstavek 110. člena ZIZ), kar je v izpodbijanem sklepu pojasnilo že sodišče prve stopnje.
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2.
stroški izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedenina - materialni stroški - prispevki - osnova za obračun prispevkov
Utemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo izvedenino v znesku 265,00 EUR, potem pa znesek (spet) povečalo za materialne stroške v višini 10,00 EUR. Tako namreč izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pri tem tudi višje sodišče odločitve ni moglo preizkusiti, saj se vsota zneskov v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne ujema (sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 21,11 EUR, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa 1,26 EUR), odločitev v tem delu pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo iz 2. in 3. točke sklepa.
stvarna pristojnost - sporna vrednost predmeta - vmesni ugotovitveni zahtevek - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Sodišče druge stopnje poudarja, da je v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) ne le začetek postopka, temveč tudi tek postopka v dispoziciji strank. Kot velja za procesni pobotni ugovor, da ga je treba uveljavljati na izrecen in jasen način, velja tudi za vsak drug ugovor v pravdnem postopku, torej tudi za ugovor stvarne nepristojnosti.
ZKP člen 137, 137/1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/3.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - vožnja pod vplivom alkohola
Kljub zatrjevanim urejeni obdolženčevi osebnosti ter njegovim službenim in družinskim razmeram, kot tudi predhodni nekaznovanosti za prekrške in kazniva dejanja, način poteka dogodka, visoka koncentracija alkohola v organizmu tudi dve uri in pol po obravnavanem dogodku ter sama odločitev, da 20 minut po zadnji zaužiti alkoholni pijači sede v vozilo in se s sedemletnim sinom odpravi do doma v D., deloma po avtocesti, ki od voznikov zaradi višje dovoljene hitrosti in gostote prometa terja večjo zbranost, pri obdolžencu kaže na priučene neustrezne načine reagiranja v prometu in njegovo nesposobnost zaznavanja nevarnosti nastale situacije.
OZ člen 179, 182. ZBPP člen 46. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-6.
huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - zmotna uporaba materialnega prava - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00078648
KZ-1 člen 324, 324/4. ZKP člen 137.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - domneva nedolžnosti - načelo sorazmernosti
Obdolženec v času preizkusne dobe, niti v roku enega leta po izteku preizkusne dobe tj. do 3. 2. 2024, ni storil nobenega hujšega prekrška, za katerega bi bil kaznovan s pravnomočno odločbo ali sodbo o prekršku. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženi v vmesnem času ni storil novih prekrškov, je tako popolnoma pravilna. To, da je sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevalo le pravnomočne prekrškovne odločitve, je povsem pravilno. V nasprotju s pritožbenimi navedbami ugotovitev sodišča, da obdolženi v vmesnem času ni storil novih prekrškov, ne predstavlja zgolj domneve. O tem, da je obdolženi storil prekrške v vmesnem času, bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi to izhajalo iz pravnomočne prekrškovne odločitve. Če pa kje še teče kakšen prekrškovni postopek, v skladu z domnevno nedolžnosti ni dovoljeno trditi, da je oseba prekršek storila.
Čeprav 137. člen ZKP ne določa izrecno, da je mogoč začasen odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja kazenskega postopka uporabiti zgolj nemudoma po dogodku, to izhaja iz samega bistva tega ukrepa, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, pa tudi iz načela sorazmernosti.
Res je, da policija storilcu v predmetnem postopku ni nemudoma odvzela vozniškega dovoljenja.
Glede na spisovno gradivo ni bilo ovire, da tožilstvo že po prejemu kazenske ovadbe v predlogu za opravo preiskovalnih dejanj ne bi predlagalo začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.
Čeprav iz spisovnega gradiva izhaja, da naj bi obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil v času tik pred iztekom preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ni mogoče strinjati z oceno pritožnika, da obdolženec predstavlja konkretno nevarnost za varnost cestnega prometa.
umik predloga za izvršbo - preklic umika predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP
Umik je procesna izjava volje, učinkuje od trenutka, ko prispe na sodišče. Tako izjavo poda upnik osebno ali po svojem pooblaščencu. Ko prispe vloga na sodišče, načeloma tega umika naknadno ni mogoče več preklicati. Izjemo predstavlja 93. člena ZPP, po katerem lahko stranka spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana. To določbo je mogoče razumeti le tako, da v tem konkretnem primeru, ko naroka ni bilo, stranka izjavo o umiku, ki jo je podal pooblaščenec, lahko prekliče do tedaj, ko učinkuje, zagotovo take izjave ni mogoče preklicati po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o ustavitvi postopka kot posledici izjave o umiku in ga vročilo strankam postopka.
sodna taksa - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pobotni ugovor in nasprotna tožba - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba zaradi pobota
Pobotanje lahko stranka v pravdnem postopku uveljavlja na dva načina: kot ugovor pobotanja v pravdi (319. člen ZPP) ali pa z nasprotno tožbo (183. člen ZPP). Gre za dve različni procesni možnosti oziroma instituta, s tem, da je v primeru ugovora pobotanja v pravdi izdana ena sama sodba, v primeru nasprotne tožbe pa sta izdani dve dajatveni sodbi - po tožbi ter po nasprotni tožbi.
ZST-1 člen 10, 10/3, 14, 14/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1.
oprostitev plačila sodnih taks - taksna oprostitev na podlagi zakona - dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - taksna obveznost dveh ali več oseb - učinkovanje taksne oprostitve - materialno sosporništvo - taksni zavezanec - sklenitev več pogodb - več tožnikov - uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb - ničnost kreditne pogodbe
Sodišče prve stopnje je taksno obveznost tožnikov presojalo ločeno. Pravilno je ugotovilo, da se taksna oprostitev, ki velja za prvo tožnico, ne razteza tudi na drugega tožnika.
V danih okoliščinah tožnikov - kreditojemalcev iz dveh različnih kreditnih pogodb, ni mogoče šteti za materialna sospornika v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP.
pritožba - pravočasnost pritožbe - rok za pritožbo - domneva o datumu opravljene vročitve - začetek teka roka
Eden od predpogojev za vsebinsko obravnavano pritožbe ta, da je vložena pravočasno, v okviru pritožbenega roka. Pristojnemu sodišču mora biti izročena preden se ta rok izteče, pri tem pa velja, da če je poslana priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
KZ-1 člen 173, 173/1, 173/5, 176, 176/1, 176/2, 176/3. ZKP člen 8, 8/6, 148, 148/4, 148a, 148a/3, 219, 219a, 219a/2, 219a/3, 331, 331/5, 331/6, 371, 371/1-11. URS člen 62.
pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - preiskava elektronske naprave - pravica do uporabe lastnega jezika - hišna preiskava - zbiranje obvestil - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - mladoletni oškodovanec - neposredno zaslišanje - pravica do poštenega sojenja - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - enovito kaznivo dejanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - izključitev protipravnosti
ZKP v členih, ki urejajo hišno preiskavo (214. do 219. člen), ne določa, da bi morala policija osumljenca pred pričetkom hišne preiskave poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP, prav tako iz podatkov spisa v konkretni zadevi ni razvidno, da bi policisti od obtoženca med potekom hišne preiskave zbirali kakršnakoli obvestila, temveč so pridobivali zgolj v odredbi za hišno preiskavo konkretno navedene za kazenski postopek pomembne predmete oziroma materialne dokaze.
Izvajanje dokazov zaradi dodatne razjasnitve okoliščin poteka hišne preiskave ali drugega preiskovalnega dejanja ni izključeno, niti ni v sodni praksi neobičajno. V pritožbi izpostavljena primerjava z "Mirando" (četrti odstavek 148. člena ZKP) ni ustrezna, saj je procesni položaj osumljenca na hišni preiskavi, ko policija na podlagi odredbe sodišča pridobiva za kazenski postopek pomembne materialne dokaze neodvisno od njegovih izjav, povsem drugačen kot pri zbiranju obvestil, ko se lahko osumljenec z izjavami o kaznivem dejanju tudi obremeni, sicer pa tudi v tem primeru morebitna izvedba dokaznega postopka ni izključena.
izvršilni stroški - stroški upnika - rok za odločitev sodišča - instrukcijski rok
Sicer drži, da sodišče prve stopnje o upnikovi zahtevi za povrnitev stroškov ni odločilo v roku osmih dni, kot je navedeno v devetem odstavku 38. člena ZIZ, vendar zaradi tega izpodbijana odločitev ni nepravilna. Ta rok je instrukcijski rok. Predstavlja napotilo sodišču, da naj v določenem roku opravi posamezno procesno dejanje. Nima nobenih prekluzivnih učinkov.
Nespoštovanje tega roka ne vodi do tega, da upnik ne bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov oziroma da sodišče po poteku roka ne bi več smelo ali moglo odločiti o njegovi zahtevi za povrnitev stroškov.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
sklep o odmeri izvedenine - napačna odmera - nagrada za ogled - daljše trajanje - nejasna in nepopolna obrazložitev - nemožnost preizkusa sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožba opozarja, da naj bi izvedenec preglede opravil 6. 9. 2023 in da je povsem neverjetno, da bi na ta dan skupaj opravil 16 ur in 40 minut pregledov. Sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo le, katere klinično psihološke preglede je izvedenec opravil, ni pa odmere podrobneje pojasnilo. Iz sklepa tako ni moč razbrati, ali so bili vsi navedeni klinično psihološki pregledi opravljeni na dan 6. 9. 2023, kar bi bilo (sicer) mogoče sklepati (tudi) iz izvedenskega mnenja. Ker tudi izvedenčev odgovor na pritožbo te dileme ne odpravlja, saj ne ponudi določnega odgovora, je onemogočen preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.