CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00078060
SPZ člen 75, 83, 99. OZ člen 133. ZPP člen 163, 163/3, 185, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - vznemirjanje lastnika nepremičnine - postavitev terase tik ob meji - opravljanje gostinske dejavnosti - predvajanje glasbe - odstranitveni zahtevek - opustitveni zahtevek - prepoved bodočega vznemirjanja - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - primarni in podredni tožbeni zahtevek - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - oblikovanje tožbenega zahtevka - prepovedane imisije - prekomerne imisije - hrup kot nedovoljena imisija - običajne meje hrupa - merjenje hrupa - svetlobne imisije - poseg v zasebnost - nelegalna gradnja (črna gradnja) - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - onesnaževanje - odstranitev vej sosedovega drevesa - krajevno običajne meje - varnost objektov pred požarom - nastanek večje škode - konkretna in resna nevarnost - bodoč negotov dogodek - sprememba tožbenega zahtevka - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - onemogočanje obravnavanja pred sodiščem - neizvedba predlaganih dokazov - ogled kot dokazno sredstvo - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - kršitev pravice do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - odsotnost odločilnih razlogov - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - stro
Tožnika sta zahtevek na odstranitev terase utemeljevala tudi s posplošenimi trditvami, da terasa, po tleh obložena z lesom, ki stoji ob sami meji z vrstno stavbo tožnikov, predstavlja požarno nevarnost, da gre torej za vir nevarnosti, ki ga je treba odstraniti. V skladu s 133. členom OZ bi bil takšen zahtevek lahko utemeljen, če bi tožnikoma s postavitvijo takšne terase grozila večja škoda. Ta škodna nevarnost mora biti konkretna in gotova, ne pa pogojena s kakšnim popolnoma negotovim bodočim dogodkom. Trditev tožnikov, da obstaja možnost požara, ne utemeljuje konkretne in neposredne nevarnosti. Zato zahtevek na tej trditveni in pravni podlagi ne more biti utemeljen.
Tožnika utemeljeno opozarjata, da poročilo o stanju hrupa družbe E., d. o. o., ki je bilo pridobljeno izven pravde, po naročilu nasprotne stranke, ni dokaz, ki bi ga lahko upoštevalo, saj ima le naravo navedb stranke. Ker je prvostopno sodišče kot dokaz upoštevalo mnenje strokovnjaka, ki sta ga pred pravdo angažirala prvi toženec in druga toženka, med pravdnim postopkom pa sta mu tožnika nasprotovala, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnika utemeljeno opozarjata, da jima je sodišče prve stopnje vzelo možnost obravnavanja oziroma kršilo njuno pravico do izjave, ker ni izvedlo predlaganih dokazov z izvedencem za hrup, zvok in akustiko in z ogledom kraja samega. Izvedenec je bil predlagan za dokazovanje dejstva, da hrup, ki se razlega s terase, presega krajevno običajno mero. S pomočjo ogleda pa naj bi se sodišče prav tako prepričalo o tem, da gre za teraso oz. atrij znotraj dveh stavb, kjer ni vpliva hrupa iz glavne mestne ulice in javnih površin.
OZ člen 352, 352/2. ZPP člen 184, 185, 339, 339/2, 339/2-8, 355.
odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - oblike nepremoženjske škode - pravno priznana škoda
Iz tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi izhaja, da tožnik uveljavlja plačilo odškodnine za več oblik nepremoženjske škode. Tožnik je v postopku na prvi stopnji navajal, da je v delovni nezgodi utrpel poškodbo desne noge in desnega kolka. Iz njegovih nadaljnjih navedb izhaja, da se mu je zdravstveno stanje po škodnem dogodku spreminjalo oziroma slabšalo, v posledici česar so bile pri njem opravljene nadaljnje preiskave, operacija in terapije, tožnik pa je bil v daljšem bolniškem staležu, kar vse kot relevantno za nastanek škode izpostavlja tudi v pritožbi. Zato je utemeljena pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo čas nastanka škode, ki ga je vezalo na nastanek škodnega dogodka, saj tožniku v obravnavani zadevi na dan škodnega dogodka 22. 8. 2017 še ni nastala vsa škoda. Vprašanja nastanka vseh oblik nepremoženjske škode, ki jih uveljavlja tožnik (za pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter za strah), tako ni mogoče vezati le na čas oz. trenutek delovne nezgode, temveč je potrebno ugotoviti čas, ko je nastala pravno priznana škoda po 179. členu OZ oziroma posamezna oblika le-te.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00077917
ZASP člen 75, 80, 80/2, 81, 111, 111/2, 111/3, 168. ZPP člen 216, 254, 254/3.
računalniški program kot avtorsko delo - kršitev avtorske pravice - prenos avtorske pravice - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorski honorar - odmera nadomestila - izvedba dokaza z izvedencem - postavitev drugega izvedenca - prosti preudarek - zastaranje
Tudi pri odločanju po prostem preudarku sodišče ne sme ravnati samovoljno, temveč se mora višina prisojenega gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj. Sodišče mora svojo odločitev utemeljiti. Prosti preudarek torej ne pomeni pravice arbitriranja, temveč mora sodišče upoštevati dokaze, ki sami zase sicer ne dajo natančnega odgovora, ki pa stvar do določene mere razjasnjujejo. Sodišče prve stopnje ob določitvi nadomestila za prenos avtorske pravice nikakor ni ravnalo samovoljno in tega pritožniki niti ne trdijo. Njihove pripombe so v večjem delu takšne narave, da silijo v matematični izračun višine, za katerega je jasno, da ni mogoč. Oceno višine zneska, do katerega je upravičen tožnik, je sodišče napravilo skrbno (s pomočjo izvedenskega mnenja), svojo odločitev pa podrobno utemeljilo.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 20a, 20a/1, 20a/2, 21, 21/1, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - posojilna pogodba - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis - ugovorni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ in 21. člena ZIZ ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
Sodišče prve stopnje razen na podlagi 343.a člena ZPP nima možnosti nadomeščati svoje že izdane in strankama vročene sodbe, ampak je nanjo vezano. Stranka ima pravico zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, v določenem roku od vročitve podati pritožbo (prvi odstavek 333. člena ZPP). Toženkino pritožbo je glede na vse navedeno sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo.
Tudi osebni avtomobil je lahko izvzet iz izvršbe, saj 1. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ zgolj primeroma našteva predmete, ki so izvzeti iz izvršbe ter z dikcijo "in druge za gospodinjstvo potrebne stvari" izvzema osebnega avtomobila iz izvršbe ne izključuje. Vendar je sodišče prve stopnje citirano določilo pravilno uporabilo, saj razlogi, ki jih navaja dolžnik (da osebni avtomobil potrebuje za prevoz mladoletnih otrok v šolo in na izvenšolske dejavnosti), ne predstavljajo okoliščin, ki bi utemeljevale izvzem vozila iz izvršbe in poseg v pravico upnika do poplačila svoje terjatve - torej zaključka, da je predmet nujno potreben dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085266
KZ-1 člen 20, 240, 240/1, 240/2,. ZKP člen 6, 18, 18/2, 39, 44, 144, 344, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 372, 372/-1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 527. URS člen 2, 14, 22, 23, 25, 27, 28, 29, 33, 74. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 7, 13, 14.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - sostorilstvo - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje - obarvani naklep - čas storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - isti historični dogodek - pravica do obrambe - izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - zavrnitev dokazov - izločitev izvedenca - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - povezane družbe - dejanski poslovodja - status oškodovanca - premoženjska korist
Zgolj nestrinjanje obrambe z dejanskimi ugotovitvami in zaključki sodne izvedenke, po ustaljeni sodni praksi ne more biti razlog za njeno izločitev.
Pojem dejanskega poslovodje, to je osebe, ki dejansko opravlja oziroma izvršuje vlogo poslovodnega organa družbe, je razvila sodna praksa.
Ni dvoma, da sklepanje poslov ter v zvezi s tem razpolaganje s premoženjem družbe, kar je nedvomno vsebina očitkov obema obdolžencema, pomeni dejavnost oziroma aktivnosti pri vodenju gospodarske družbe.
Da je tudi zloraba položaja v enoosebni družbi protipravna in predstavlja kaznivo dejanje, saj velja ločenost premoženja družbe z omejeno odgovornostjo od premoženja njenega edinega družbenika, je Vrhovno sodišče v (novejši) sodni praksi že večkrat jasno in izrecno poudarilo.
Namen storilca pri izvršitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 je poseben subjektivni zakonski znak, prepleten z institutom krivde - direktnim naklepom, in se ugotavlja na podlagi okoliščin konkretnega primera.
URS člen 22, 23. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela za več kot 5 dni - obvestilna dolžnost - izguba zaupanja
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je pri vrednotenju posledice storjene kršitve pravilno zaključilo, da je bila odsotnost v času od 16. 2. 2023 do 23. 2. 2023, glede katere tožnica ni izpolnila obvestilne dolžnosti, dejansko upravičena. Četudi je tožnica izostala z dela zaporedoma več kot pet dni, ji po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ni mogoče očitati nesodelovalnosti, neodzivnosti in prekinitve komunikacije s toženko, saj je ravnala korektno, ko je po klicu B. B. 24. 2. 2023 pojasnila situacijo in sporočila datum vrnitve na delo.
pravice iz zdravstvenega zavarovanja - začasno zadržanje - denarna kazen - začasna odredba
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da ker četrti odstavek 70. člena ZDSS-1 določa, da se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni določeno drugače, bi moral sklep o začasni odredbi vsebovati tudi izrek denarne kazni po drugem odstavku 273. člena ZIZ. V tem socialnem sporu je kot tožnik udeležen zavarovanec iz socialnih zavarovanj in kot toženec Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je kot javni zavod nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Namen izdane začasne odredbe je v odložitvi izvršitve obvestila toženca o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varstvo in zaščita pravice, ki se zasleduje z začasno odredbo v socialnem sporu ni istovetno s pravicami, ki so predmet začasnih odredb po 273. členu ZIZ. Določilo 70. člena ZDSS-1 je v prvem odstavku glede vrste začasnih odredb jasno. Izrecno je določeno, da lahko med postopkom sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Ker je smisel začasne odredbe v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka, sodišče pri izreku denarne kazni ni vezano na predlog upnika. Sodišče je v 13. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da ko gre za izdajo začasne odredbe po 70. členu ZDSS-1, pogoji za določitev denarne kazni iz drugega odstavka 273. člena ZIZ v socialnem sporu, niso izpolnjeni.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076711
DZ člen 80. OZ člen 996. ZIZ člen 272.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - prispevek zakonca - finančna vlaganja - družba civilnega prava - družbena pogodba - poslovni delež zakonca v družbi - posebno premoženje zakonca - začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema
V obravnavanem primeru je ob ugotovitvi, da je toženec vlagal svoj prispevek v gospodarsko družbo, ki je posebno premoženje toženke in pravdni stranki oblike udeležbe nista uredili s pogodbo, treba glede na drugi odstavek 80. člena DZ uporabiti pravila OZ o družbeni pogodbi. Pri tem pa premoženja, o katerem govori 996. člen OZ, na katerem imajo družbeniki enake deleže, če pogodba ne določa drugače, ni mogoče poenostavljeno enačiti s poslovnim deležem gospodarske družbe, ki je posebno premoženje enega od zakoncev. Ob upoštevanju situacije, ki jo ureja 80. člen DZ, bi lahko šlo le za premoženje družbe civilnega prava, za katero DZ šteje, da je nastala med zakoncema v zvezi z vlaganji v gospodarsko družbo, ki je posebno premoženje enega od zakoncev, to premoženje pa je posledica teh vlaganj.
ZPP člen 339, 339/2-8, 366, 365-2. ZNP člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/1, 155/2, 155/3.
delitev solastnine - delitev stvari v solastnini - prekinitev postopka - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - dejanska etažna lastnina - manj verjetna pravica - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - solastnina - postopek za delitev solastne stvari
V obravnavani zadevi predlagatelj uveljavlja, da sta deleža udeležencev postopka na spornih nepremičninah enaka in takšna, kot sta vpisana v zemljiški knjigi, nasprotna udeleženka pa zatrjuje, da je njen delež na spornih nepremičninah večji. Jasno je torej, da med njima obstoji spor o velikosti solastninskih deležev. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo, saj samo o sporu ni pristojno odločati.
Četudi je bila kazenska ovadba zoper tožnika v zvezi s policijskima postopkoma zoper A. A. in B. B. zavržena (v primeru slednjega le delno), je prvostopenjsko sodišče pravilno obrazložilo, da to ni ovira za ugotavljanje, ali očitana ravnanja vsebujejo znake kaznivega dejanja z vidika uporabe določbe 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. V delovnem sporu se namreč ne ugotavlja, ali je tožnik storil kaznivo dejanje, kot to zmotno navaja pritožba, temveč le utemeljenost odpovednega razloga.
ZPIZ-1 člen 93, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 128, 279, 279-4. ZPP člen 337, 337/1.
priznanje pravic - invalidsko zavarovanje - predlog osebnega zdravnika - izredno pravno sredstvo - ničnost odločbe - delna invalidska pokojnina - premestitev na drugo delovno mesto - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Glede na to, da se je postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel na predlog osebne zdravnice ter nadalje, da je toženec s pravnomočno odločbo odločil, da bo o pravici do delne invalidske pokojnine in njenem izplačevanju odločeno s posebno odločbo, je torej imel vso potrebno pravno podlago za izdajo odločbe z dne 25. 1. 2010.
Toženec je odločitev o pravici in višini delne invalidske pokojnine odložil iz razloga, ker ni razpolagal s podatki o premestitvi tožnice na drugo delovno mesto. V tem primeru sicer ni šlo za izdajo dopolnilne odločbe, temveč za odločitev o samostojni pravici. Iz obrazložitve odločbe z dne 25. 1. 2010 je razvidno, da je tožnica toženca z dopisom z dne 18. 1. 2010 obvestila, da ni bila premeščena na drugo delovno mesto. Delodajalec ji je vročil le aneks k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je še vedno zaposlena na svojem delu s polovičnim delovnim časom. Na drugo ustrezno delo s polovičnim delovnim časom pa bo premeščena kasneje. Ker je toženec ugotovil, da se tožnica ni zaposlila na drugem ustreznem delovnem mestu, je odločil, da nima pravice do izplačila delne invalidske pokojnine.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno pravilno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, pri čemer je šlo že za drugo pritožbo zoper sklep pritožbenega sodišča (prva je bila zavržena s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 96/2024 z dne 13. 3. 2024). Pritožba je v ZPP (prvi odstavek 333. člena ZPP, citiran v izpodbijanemu sklepu; prvi odstavek 363. člena ZPP) urejena kot redno pravno sredstvo zoper sodbe (sklepe) sodišča prve stopnje. Pritožba zoper sodbe (sklepe), izdane v pritožbenem postopku, ni dovoljena. Zoper pravnomočno sodbo ima stranka kvečjemu na voljo izredna pravna sredstva.
ZGD-1 člen 507, 507/1, 516, 516/1, 517, 517/1, 420, 420/1, 652, 652/1, 655. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - nezdružljivost z bistvom družbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - statusno preoblikovanje družbe - preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo - vpis sprememb v sodni register - časovne meje pravnomočnosti - pravni učinek vpisa v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - publicitetni učinek vpisa - pasivna legitimacija družbenikov
Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. Gre torej za vprašanje, stanje do katerega trenutka sodišče upošteva, ko odloča v zadevi. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe pa je to čas izdaje sodne odločbe.
O oblikovalnem učinku vpisa v javno knjigo govorimo takrat, kadar z vpisom v to knjigo nastane ali preneha določena pravica ali pravno razmerje. Takšen vpis je tudi vpis spremembe pravnoorganizacijske oblike družbe v sodni register.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo toženčev zahtevek za znižanje pogodbeno določene pavšalne odškodnine. V tretjem odstavku 12. člena pogodbe po zaposlitvi je določeno, da mora toženec v primeru kršitve konkurenčne klavzule plačati odškodnino, zato toženec neutemeljeno vztraja, da je bila dejansko dogovorjena pogodbena kazen in zahteva njeno znižanje na podlagi 252. člena OZ. Sodišče prve stopnje je slednje pravilno upoštevalo, pritožba pa neutemeljeno uveljavlja, da je enkrat ugotovilo, da gre za pogodbeno kazen, drugič pa, da gre za odškodnino.
Namen konkurenčne klavzule je preprečiti nelojalno konkurenco delavca, ki lahko delodajalcu povzroči potencialno visoko škodo, zato je lahko določena tudi višja kazen,3 ali v obliki pogodbene kazni ali pavšalne odškodnine. Toženec ni dokazal, da bi bila v tem primeru pavšalna odškodnina v višini 10.000,00 EUR nerazumno visoka. Dejstvo, da je pogodbo o zaposlitvi pripravila tožnica, ki je v pogodbo vnesla višino pavšalne odškodnine za primer kršitve konkurenčne klavzule, ne kaže na nesorazmernost višine pavšalne odškodnine. Tudi ne drži, da tožnica ni dokazala nastanka škode. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica že pred vložitvijo tožbe izvedela, da so stranke prekinile sodelovanje z njo, ker so se odločile, da bodo sodelovale s tožencem, zato ne drži očitek, da je ta postopek posledica maščevanja zaradi podane odpovedi. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica zaradi ravnanja toženca izgubila več strank, direktorica tožnice je povedala, da so izgubili med 60 in 70 odstotki strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00078443
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-3, 206, 206/1.
kaznivo dejanje velike tatvine - kaznivo dejanje ropa - presoja dejanskega stanja
Zgolj nestrinjanje s prvostopenjsko sprejetimi pravnimi in dejanskimi zaključki ter prizadevanje za drugačno materialno vrednotenje posameznih dokazov pa izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne more omajati, kaj šele ovreči.
prevzem premoženjske celote - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - kreditna pogodba - revolving kredit - dolg - koneksnost terjatev - prekluzija dejstev in dokazov - pravica do izjave
Prvi pogoj za dopustitev uporabe 433. člena OZ je, da mora predmet prenosa predstavljati premoženjsko celoto ali njen del, s čimer je mišljen (neodplačen oz. za neustrezno ceno) izvršen prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka stvari, premoženjskih in nepremoženjskih pravic, ki so organizacijsko-funkcionalno- ekonomsko-pravno povezane v celoto, ki omogoča opravljanje dejavnosti prenosnika in po prenosu prevzemnika.
Ker gre pri uveljavljanju odgovornosti prevzemnika za dolgove odsvojitelja na podlagi 433. člena OZ za prevzem premoženjske celote oziroma njenega dela in je iz uporabe tega določila že po jezikovni razlagi izrecno izključen prenos posameznih stvari, je razlaga, da mora biti dolg strogo namenski na način, da bi se moral nanašati na posamezno stvar ali pravico, ki je bila v okviru te celote prenešena na prevzemnika, v nasprotju z vsebino in namenom 433. člena OZ. Ozko tolmačenje pogojev iz 433. člena po mnenju tega sodišča ne vključuje hkratne zahteve po ozkem razumevanju dolga z ozko opredeljeno vsebino. Iz vsebine 433. člena OZ takšna zahteva nedvomno ne izhaja, dolg se mora nanašati na premoženjsko celoto in ne nujno na posamezno stvar ali pravico iz te celote, lahko je tudi zgolj funkcionalno povezan s to celoto.
stvarna pristojnost - sporna vrednost predmeta - vmesni ugotovitveni zahtevek - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Sodišče druge stopnje poudarja, da je v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) ne le začetek postopka, temveč tudi tek postopka v dispoziciji strank. Kot velja za procesni pobotni ugovor, da ga je treba uveljavljati na izrecen in jasen način, velja tudi za vsak drug ugovor v pravdnem postopku, torej tudi za ugovor stvarne nepristojnosti.