KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00085016
KZ-1 člen 22, 29, 53, 116, 116-2, 116-4. ZKP člen 12.
kaznivo dejanje umora - elementi kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - drugi nizkotni nagibi - silobran - prištevnost - dokazni predlogi - svobodna izbira odvetnika
Postavitev odvetnice mag. E. E. za zagovornico po uradni dolžnosti je bila nujna, da se obtožencu zaradi zdravstvenega stanja prvo postavljenega zagovornika, odvetnika D. D., ki je terjalo (kot se je kasneje izkazalo) njegovo tri mesečno odsotnost, zagotovi formalno obrambo zagovornika, ki bo to delo lahko opravljal, hkrati pa je bila potrebna tudi zato, da se sodišče izogne večmesečni preložitvi narokov za glavno obravnavo. Iz tega razloga sodišče druge stopnje zaključuje, da poseg v obtoženčevo pravico do lastne izbire zagovornika ni bil nesorazmeren in da njegova pravica do obrambe s postavitvijo drugega zagovornika po uradni dolžnosti, ni bila kršena.
Pomočnika izvršitelja, ki sta po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju sicer uradni osebi, v konkretnem primeru kot podaljšana roka sodišča izvrševala zakoniti sodni sklep o izvršbi, pri čemer je fizični odvzem zarubljenega vozila, predstavljal sestavni del rubeža, kar vse v 46. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. S tem pa se glede na predhodne navedbe te sodbe, strinja tudi pritožbeno sodišče. V okviru tega je bilo že pojasnjeno, da se je obtoženec zavedal, da sta oškodovana pomočnika izvršitelja in da je bil nameravan fizični odvzem osebnega vozila vezan na sklep sodnika o izvršbi, tekom katere je bilo vozilo že zarubljeno, torej se je zavedal lastnosti obeh pokojnih, čeprav obtoženec ni bil stranka v izvršilnem postopku. Tako po prepričanju sodišča druge stopnje ni nikakršnih pomislekov v pravilnost prvostopenjskega zaključka, da je obtožencu dokazana kvalifikatorna okoliščina, da je dejanje storil zaradi izvršilnega postopka in sodnikove odločitve v tem postopku, po 2. točki 116. člena KZ-1.
V posledici obtoženčevega nestrinjanja z izvršilnim postopkom in odločitvijo sodnika v tem postopku, pa je obtoženec nasprotoval fizičnemu odvzemu vozila, ki sta ga pomočnika izvršitelja poskušala opraviti v okviru uradnega postopka zaradi sklepa o izvršbi. Njuno vztrajanje, da vozilo odvzameta, pa je obtoženec preprečil tako, da je oba ustrelil, kar naj bi po opisu kaznivega dejanja v krivdoreku sodbe predstavljalo drugo kvalifikatorno okoliščino, to je nizkotni nagib. V zvezi s tem pa sodišče druge stopnje ugotavlja tesno povezanost med konkretizacijo obeh kvalifikatornih okoliščin v opisu kaznivih dejanj in jih je zato, po prepričanju sodišča druge stopnje, mogoče strniti pod očitek ene kvalifikatorne okoliščine, to je, da je obtoženec dejanje storil zaradi postopka in odločitve sodnika v predmetnem izvršilnem postopku. Šele opis obtoženčevega ravnanja v obtožnici in v izreku izpodbijane sodbe, opredeljenega sicer kot ravnanje iz nizkotnih nagibov, namreč vsebinsko pojasnjuje kaj je pravzaprav obtoženec storil zaradi postopka in odločitve sodnika v izvršilnem postopku, kar je bilo tudi v njegovem naklepu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00078648
KZ-1 člen 324, 324/4. ZKP člen 137.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - vožnja pod vplivom alkohola - domneva nedolžnosti - načelo sorazmernosti
Obdolženec v času preizkusne dobe, niti v roku enega leta po izteku preizkusne dobe tj. do 3. 2. 2024, ni storil nobenega hujšega prekrška, za katerega bi bil kaznovan s pravnomočno odločbo ali sodbo o prekršku. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da obdolženi v vmesnem času ni storil novih prekrškov, je tako popolnoma pravilna. To, da je sodišče pri odločanju o ugovoru upoštevalo le pravnomočne prekrškovne odločitve, je povsem pravilno. V nasprotju s pritožbenimi navedbami ugotovitev sodišča, da obdolženi v vmesnem času ni storil novih prekrškov, ne predstavlja zgolj domneve. O tem, da je obdolženi storil prekrške v vmesnem času, bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi to izhajalo iz pravnomočne prekrškovne odločitve. Če pa kje še teče kakšen prekrškovni postopek, v skladu z domnevno nedolžnosti ni dovoljeno trditi, da je oseba prekršek storila.
Čeprav 137. člen ZKP ne določa izrecno, da je mogoč začasen odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja kazenskega postopka uporabiti zgolj nemudoma po dogodku, to izhaja iz samega bistva tega ukrepa, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, pa tudi iz načela sorazmernosti.
Res je, da policija storilcu v predmetnem postopku ni nemudoma odvzela vozniškega dovoljenja.
Glede na spisovno gradivo ni bilo ovire, da tožilstvo že po prejemu kazenske ovadbe v predlogu za opravo preiskovalnih dejanj ne bi predlagalo začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.
Čeprav iz spisovnega gradiva izhaja, da naj bi obdolženi obravnavano kaznivo dejanje storil v času tik pred iztekom preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, se ni mogoče strinjati z oceno pritožnika, da obdolženec predstavlja konkretno nevarnost za varnost cestnega prometa.
stvarna pristojnost - sporna vrednost predmeta - vmesni ugotovitveni zahtevek - nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti
Sodišče druge stopnje poudarja, da je v skladu z načelom dispozitivnosti (2. člen ZPP) ne le začetek postopka, temveč tudi tek postopka v dispoziciji strank. Kot velja za procesni pobotni ugovor, da ga je treba uveljavljati na izrecen in jasen način, velja tudi za vsak drug ugovor v pravdnem postopku, torej tudi za ugovor stvarne nepristojnosti.
ZPP člen 7, 7/1, 212, 224, 224/4, 226, 226/6, 287, 287/2, 318, 318/1-1. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj v drugo državo članico EU - vročanje po uredbi - uporaba standardnega obrazca iz priloge ii uredbe (es) št. 1393/2007 - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - potrdilo o vročitvi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izvedba dokazov - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimeren dokaz - izpodbijanje domnev - listine - branje listinskih dokazov
Skladno z 8. členom Uredbe o vročanju je organ za sprejem dolžan naslovnika o pravici do zavrnitve pisanja poučiti pisno, in sicer z uporabo standardnega obrazca iz priloge II.
Preko obrazca iz priloge II je bila druga toženka v italijanskem jeziku poučena, da pisanje lahko zavrne, če ni sestavljeno v jeziku, ki ga razume (ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov kraja vročitve), oziroma mu ni priložen prevod v enega od teh jezikov, in da to lahko stori v trenutku vročitve ali pa pisanje vrne na v obrazcu navedeni naslov v roku enega tedna z izjavo, da sprejem zavrača. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da iz obrazca potrdila o vročitvi, ki ga je izpolnil vročevalec sodišča v Bolzanu, ne izhaja, o kakšni vsebini naj bi bila stranka obveščena, pritožnica pa ne more uspeti niti s trditvami, da je obrazec potrdila o vročitvi v spisovnem gradivu v italijanskem jeziku. Obrazci, izdani kot priloga Uredbe o vročanju, so namreč izdani v vseh jezikih držav članic in je slovenski obrazec identičen italijanskemu.
DZ člen 7, 98, 98/1, 183, 183/1. ZIZ člen 110, 110/4. URS člen 54.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - osebne lastnosti staršev - pravice in dolžnost staršev do otrok - dolžnost izobraževanja otrok - postopek usmerjanja - strokovna pomoč - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - elektronska pošta - stiki otroka s starimi starši - določitev preživnine za mladoletnega otroka - obveznost plačevanja preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninska zmožnost staršev - preživninske potrebe otroka - prednost obveznosti preživljanja pred drugimi obveznostmi - kreditne obveznosti - izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku - pavšalen ugovor
Sodišče zakonsko zveze razveže kljub nasprotovanju drugega zakonca, če je zakonska zveza za prvega nevzdržna.
Otroka sme sodišče zaupati v varstvo in vzgojo samo enemu od staršev takrat, ko bi skupno varstvo in vzgoja otroka ogrožala. Pri odločitvi, kateremu od staršev naj sodišče zaupa otroka, ima prednost tisti starš, ki je, med drugim, sposoben preseči lastne interese.
Stališče šole (ki je strokovnjak na tem področju), ki jo deklica obiskuje, je, da ima deklica specifične učne težave, zaradi katerih potrebuje dodatno učno pomoč. Ker oče tej pomoči nasprotuje, je za zagotovitev dekličine največje koristi bistveno, da je zaupana v varstvo in vzgojo materi, ki konstruktivno sodeluje s šolo in deklici pomaga pri učenju in šolskih obveznostih v okviru dnevnih aktivnosti. Očitno je, da mama dekličino korist upošteva pred svojimi potrebami.
Sodišče prve stopnje je finančne zmožnosti na strani obeh udeležencev jasno in natančno ugotovilo. Ob tem je na strani nasprotnega udeleženca presojalo tudi navedbe glede dveh kreditov in aktivnih izvršilnih postopkov, na katere nasprotni udeleženec ponovno opozarja v pritožbi. V zvezi s tem je za znesek polovice stanovanjskega kredita (za del, ki bi bil primerljiv s položajem, ko bi nasprotni udeleženec plačeval najemnino, ob upoštevanju, da v stanovanju prebiva njegova mati, na katero bi odpadla druga polovica) pravilno zmanjšalo preživninsko zmožnost nasprotnega udeleženca. Njegova preživninska obveznost pa ima prednost tako pred njegovimi preostalimi kreditnimi obveznostmi kot tudi pred obveznostmi, v zvezi s katerimi so v teku izvršilni postopki (četrti odstavek 110. člena ZIZ), kar je v izpodbijanem sklepu pojasnilo že sodišče prve stopnje.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - delo v splošno korist
Ker določila ZSKZDČEU-1 izrecno prepovedujejo domačemu sodišču spreminjati način izvršitve kazenske sankcije izrečene s tujo sodbo, je sodišče prve stopnje predlog ob smiselni uporabi določila 3. odstavka 129.a člena ZKP zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00077314
ZPP člen 310, 325, 325/1, 326, 327, 328. OZ člen 111, 111/5. ZVPot člen 21b.
dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - prepozno vložen predlog - vzajemne pogodbe - pravila vračanja - odstop kupca od pogodbe
Sodišče prve stopnje se je v obravnavani zadevi, ko je dopustilo obravnavanje tožbenega zahtevka iz naslova obresti in tožbe ni zavrglo (ugovor pravnomočno razsojene stvari) pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, na zadevo VS RS II Ips 213/2012 z dne 26. 11. 2014, iz katere jasno izhaja, da se v primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena. Enako pa velja tudi za primer, ko je bil predlog za izdajo dopolnilne sodbe vložen prepozno in tako o delu tožbenega zahtevka, ki ga je tožnik postavil v postopku, sodišče še ni odločalo. Situacija, če je predlog za dopolnitev sodbe vložen prepozno, je namreč enaka, kot če predlog za dopolnitev sodbe ne bi bil vložen in se torej v tem delu šteje tožba glede tožbenega zahtevka na plačilo obresti za umaknjeno.
Pogodba je sicer razvezana v trenutku, ko je ena pogodbena stranka uresničila odstopno upravičenje, vendar pa se nekateri učinki razvezane pogodbe nanašajo tudi za nazaj, saj je treba vzpostaviti stanje, kot da pogodba ni bila sklenjena. Prav to je določeno za povračilo obresti v skladu s petim odstavkom 111. člena OZ.
Drži sicer, kot navaja pritožba, da 111. člen OZ v primeru razveze pogodbe govori o povračilu obresti in slednje nujno ne pomeni, da je stranka ki je dolžna vrniti denar, v vsakem primeru dolžna vrniti zakonske zamudne obresti. Takšna ureditev je veljala v času veljavnost ZOR in je bila z uveljavitvijo OZ presežena. Te obresti morajo namreč predstavljati primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v možnosti uporabe tujega kapitala. Kljub temu pa ima zavračanje vrnitve lahko tudi znake dolžniške zamude. V tem primeru je treba vrniti zakonske zamudne obresti.
OZ člen 179, 182. ZBPP člen 46. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-6.
huda telesna poškodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine - zmotna uporaba materialnega prava - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravni standard pravične denarne odškodnine upošteva sodišče tako, da upošteva okoliščine primera, zlasti stopnjo in trajanje telesnih bolečin, strahu oziroma duševnih bolečin, pomen prizadete dobrine, namen odškodnine (zadoščenje) in da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.
razpravno načelo - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - poškodba pri delu - denarna odškodnina - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - preuranjeno odločanje
Bistvo razpravnega načela, opredeljenega v prvem odstavku 7. člena ZPP in konkretiziranega v 212. členu ZPP je v tem, da nasprotna stranka ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani na eni strani, in da sodišče ne sme odločati izven trditvene podlage strank na drugi strani. Sodišče ne sme sprejeti v podlago svoje odločbe nobenega dejstva, ki ga ni navedla nobena stranka. Prekoračitev trditvene podlage strank predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki postane relevantna, če je lahko vplivala na odločitev v zadevi.
Pritožnica z golim nasprotovanjem razlagi sodišča in sklicevanjem na postopanje sodišča v (drugem) zapuščinskem postopku (po pokojnem B. B.) ne more uspeti. Sodišče na odločitve sprejete v drugem zapuščinskem postopku namreč ni vezano.
Po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) imajo, če je predmet solastnine nepremičnina, pri njeni prodaji drugi solastniki predkupno pravico. Po 507. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s tretjim odstavkom 513. člena OZ je solastnik stvari (prodajalec) dolžan predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponuditi, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.
ZKP člen 137, 137/1. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/3.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - nevarna vožnja v cestnem prometu - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - odvzem vozniškega dovoljenja za čas trajanja postopka - vožnja pod vplivom alkohola
Kljub zatrjevanim urejeni obdolženčevi osebnosti ter njegovim službenim in družinskim razmeram, kot tudi predhodni nekaznovanosti za prekrške in kazniva dejanja, način poteka dogodka, visoka koncentracija alkohola v organizmu tudi dve uri in pol po obravnavanem dogodku ter sama odločitev, da 20 minut po zadnji zaužiti alkoholni pijači sede v vozilo in se s sedemletnim sinom odpravi do doma v D., deloma po avtocesti, ki od voznikov zaradi višje dovoljene hitrosti in gostote prometa terja večjo zbranost, pri obdolžencu kaže na priučene neustrezne načine reagiranja v prometu in njegovo nesposobnost zaznavanja nevarnosti nastale situacije.
izjava o odpovedi dediščini - nepreklicna izjava - ni pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - nujni delež - vračilo vrednosti darila v zapuščino
V skladu s 175. členom ZD se za stranke v smislu tega zakona štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Ker je izjava o odpovedi dediščini, s katero se šteje, da A. A. nikoli ni postal dedič po zapustnici, v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZD nepreklicna, je slednji s tem v postopku izgubil položaj stranke in tudi nima pravnega interesa za pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno v skladu s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom ZD zavrglo.
odločitev sodišča - kdo mora biti napoten na pravdo - končni seznam preizkušenih terjatev - sestavni del sklepa - nasprotje
Končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, se ne sklada z obvestilom sodišča, saj upravitelj odločitve sodišča prve stopnje glede tega, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih ločitvenih pravic, ni upošteval.
ZD člen 134, 212, 212-1, 220. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 220.
prekinitev zapuščinskega postopka - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - določitev kroga dedičev - krog dedičev - predhodno vprašanje - obseg zapuščine - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - izločanje skupnega premoženja iz zapuščine - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - položaj stranke v zapuščinskem postopku
V izpodbijanem sklepu je navedeno, da bodo v zapuščinskem postopku po zapustnikovi pokojni ženi lahko sporna tudi vprašanja, od katerih je odvisen krog dedičev in njihovi dedni deleži. Ti razlogi utemeljujejo smotrnost odločitve, da zapuščinsko sodišče tega predhodnega vprašanja ne bo reševalo sámo.
Dvomov v odgovor na predhodno vprašanje, kdo so dediči po pok. C. B., sicer ne sme biti, a po drugi strani tudi ni treba, da bi bili ti dediči ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v luči varovanja ustavne pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja redno preverjati, ali so v postopku po pok. C. B. dediči že (nesporno) ugotovljeni - ne glede na to, da sklep o dedovanju še ni izdan, in ne glede na to, da ni znan obseg zapuščine. Takoj ko bo ugotovilo, da je predhodno vprašanje v matičnem postopku že rešeno (to je, da so dediči po pok. C. B. znani), bo moralo zapuščinski postopek po pok. B. B. nadaljevati.
Pritožnice tudi pravnomočen sklep o dedovanju po pok. C. B. ne bo vezal, saj nima položaja stranke v tistem postopku (220. člen ZD), in bo svoje zahtevke po potrebi lahko uveljavljala tudi v pravdi.
ZPIZ-2 člen 20, 20/1, 20/1-2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/2.
stroški izvedenca - odmera nagrade in stroškov izvedenca - izvedenina - materialni stroški - prispevki - osnova za obračun prispevkov
Utemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo izvedenino v znesku 265,00 EUR, potem pa znesek (spet) povečalo za materialne stroške v višini 10,00 EUR. Tako namreč izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Pri tem tudi višje sodišče odločitve ni moglo preizkusiti, saj se vsota zneskov v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne ujema (sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 21,11 EUR, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni pa 1,26 EUR), odločitev v tem delu pa je tudi v nasprotju z obrazložitvijo iz 2. in 3. točke sklepa.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00084531
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 23/2, 27, 29. KZ-1 člen 38, 45a, 86, 86/4, 86/8, 86/9, 240, 240/1. ZKP člen 3, 129a, 129a/3. ZIKS-1 člen 12. ZS člen 15, 16, 83, 83/3. Sodni red (2016) člen 156, 158, 165, 166.
način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - postopek za nadomestitev kazni zapora - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - pravica do poštenega sojenja - zakoniti sodnik - pravila o dodeljevanju zadev - nujna procesna opravila - nujne zadeve - razpis naroka - domneva nedolžnosti - načelo neposrednosti - pravica do izjave - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska kazniva dejanja - pomoč pri kaznivem dejanju - namen kaznovanja - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin - zavrnitev predloga - sodba zoper soobtožence - predmet sporazuma o priznanju krivde
Praviloma o NIK odloča sodnik, ki je izdal sodbo in je obsojenca spoznal. Če zaradi objektivnih razlogov tega sodnika ni, pa to samo po sebi ne utemeljuje potrebe po osebnem kontaktu s sodnikom, ki prevzame odločanje o NIK, saj je ta vezan na pravnomočno obsodilno sodbo in tudi pravnomočno izrečeno kazen ter okoliščine, ki so jo utemeljevale. Kazni sodnik v postopku odločanja o NIK ne spreminja, temveč jo nadomešča, če ugotovi, da za to obstojijo zakonsko določeni pogoji in ustrezne okoliščine na strani obsojenca, kar ni vezano (samo) na neposreden stik z obsojencem, temveč je potrebna primerna poizvedba in angažma s strani sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče zavrača očitek, da se je sodišče prve stopnje oprlo zgolj na okoliščine v času kaznivega dejanja (objektivne okoliščine) in ni upoštevalo osebnih okoliščin obsojenca (subjektivne okoliščine). Sodišče prve stopnje je temeljito presodilo in pretehtalo vse relevantne okoliščine. Na podlagi te celovite presoje je ugotovilo, da objektivne okoliščine primera prevladajo in da cilji kaznovanja iz 45.a člena KZ-1 ne bi bili doseženi, če bi bila obsojenemu določena NIK z družbeno koristnim delo ali zaporna kazen ob koncu tedna. Zato je sodišče pravilno odločilo, da subjektivne okoliščine ne upravičujejo NIK.
umik predloga za izvršbo - preklic umika predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - smiselna uporaba določb ZPP
Umik je procesna izjava volje, učinkuje od trenutka, ko prispe na sodišče. Tako izjavo poda upnik osebno ali po svojem pooblaščencu. Ko prispe vloga na sodišče, načeloma tega umika naknadno ni mogoče več preklicati. Izjemo predstavlja 93. člena ZPP, po katerem lahko stranka spremeni ali prekliče izjavo pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana. To določbo je mogoče razumeti le tako, da v tem konkretnem primeru, ko naroka ni bilo, stranka izjavo o umiku, ki jo je podal pooblaščenec, lahko prekliče do tedaj, ko učinkuje, zagotovo take izjave ni mogoče preklicati po tem, ko je sodišče že izdalo sklep o ustavitvi postopka kot posledici izjave o umiku in ga vročilo strankam postopka.
ZST-1 člen 10, 10/3, 14, 14/2. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1.
oprostitev plačila sodnih taks - taksna oprostitev na podlagi zakona - dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - taksna obveznost dveh ali več oseb - učinkovanje taksne oprostitve - materialno sosporništvo - taksni zavezanec - sklenitev več pogodb - več tožnikov - uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb - ničnost kreditne pogodbe
Sodišče prve stopnje je taksno obveznost tožnikov presojalo ločeno. Pravilno je ugotovilo, da se taksna oprostitev, ki velja za prvo tožnico, ne razteza tudi na drugega tožnika.
V danih okoliščinah tožnikov - kreditojemalcev iz dveh različnih kreditnih pogodb, ni mogoče šteti za materialna sospornika v smislu 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP.
sodna taksa - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pobotni ugovor in nasprotna tožba - ugovor procesnega pobotanja - nasprotna tožba zaradi pobota
Pobotanje lahko stranka v pravdnem postopku uveljavlja na dva načina: kot ugovor pobotanja v pravdi (319. člen ZPP) ali pa z nasprotno tožbo (183. člen ZPP). Gre za dve različni procesni možnosti oziroma instituta, s tem, da je v primeru ugovora pobotanja v pravdi izdana ena sama sodba, v primeru nasprotne tožbe pa sta izdani dve dajatveni sodbi - po tožbi ter po nasprotni tožbi.