Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ in 21. člena ZIZ ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
V obravnavani zadevi predlagatelj uveljavlja, da sta deleža udeležencev postopka na spornih nepremičninah enaka in takšna, kot sta vpisana v zemljiški knjigi, nasprotna udeleženka pa zatrjuje, da je njen delež na spornih nepremičninah večji. Jasno je torej, da med njima obstoji spor o velikosti solastninskih deležev. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je nepravdni postopek prekinilo, saj samo o sporu ni pristojno odločati.
Prvi pogoj za dopustitev uporabe 433. člena OZ je, da mora predmet prenosa predstavljati premoženjsko celoto ali njen del, s čimer je mišljen (neodplačen oz. za neustrezno ceno) izvršen prenos podjetniško organiziranega premoženja, skupka stvari, premoženjskih in nepremoženjskih pravic, ki so organizacijsko-funkcionalno- ekonomsko-pravno povezane v celoto, ki omogoča opravljanje dejavnosti prenosnika in po prenosu prevzemnika.
Ker gre pri uveljavljanju odgovornosti prevzemnika za dolgove odsvojitelja na podlagi 433. člena OZ za prevzem premoženjske celote oziroma njenega dela in je iz uporabe tega določila že po jezikovni razlagi izrecno izključen prenos posameznih stvari, je razlaga, da mora biti dolg strogo namenski na način, da bi se moral nanašati na posamezno stvar ali pravico, ki je bila v okviru te celote prenešena na prevzemnika, v nasprotju z vsebino in namenom 433. člena OZ. Ozko tolmačenje pogojev iz 433. člena po mnenju tega sodišča ne vključuje hkratne zahteve po ozkem razumevanju dolga z ozko opredeljeno vsebino. Iz vsebine 433. člena OZ takšna zahteva nedvomno ne izhaja, dolg se mora nanašati na premoženjsko celoto in ne nujno na posamezno stvar ali pravico iz te celote, lahko je tudi zgolj funkcionalno povezan s to celoto.