Predlog se zavrne.
Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje da je vloga umaknjena. Ker je ta pogoj izpolnjen, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se predlog šteje za umaknjen.
Pritožnika se v večjem delu pritožbe izčrpno ukvarjata z vsebino materialnih predpisov, od katerih naj bi bilo odvisna odločitev v konkretnem primeru, ter nasprotujeta materialnopravni presoji sodišča druge stopnje, kar pa predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP.
V pritožbi sicer navajata, da bi moralo sodišče druge stopnje sámo meritorno odločiti, vendar pri tem izhajata iz napačne predpostavke, da bi bilo treba ugotovljeno dejansko stanje le subsumirati pod pravilno materialnopravno normo. Kot je razvidno iz obrazložitve sodišča druge stopnje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, zato bi izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije, ki jo je napravilo sodišče druge stopnje, moralo na novo in prvič ugotavljati obsežen sklop pravnih dejstev glede delov stavbe in solastnine na skupnih delih. Pritrditi gre presoji, da bi s tem prekomerno poseglo v pravico udeležencev do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Pomisleki o delovanju drugih sodišč in ne pristojnega, niso utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 67. člena ZPP. Prav tako določitve drugega stvarno pristojnega sodišča ne utemeljujejo očitki, ki se nanašajo na nezadovoljstvo stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami pristojnega sodišča.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrže.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Predlagatelja sta vlogo vložila sama, pri tem pa nista izkazala (niti navedla), da imata opravljen pravniški državni izpit. Njun predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).
V tej zadevi je bil postopek prekinjen do odločitve SEU. To je o podanem predlogu za predhodno odločanje že odločilo, zato je sodišče z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se postopek nadaljuje.
Pritožba zoper opisano ugotovitev, ki se sklada z izpolnitvijo pogoja za nadaljevanje postopka, kakor je bil določen v sklepu o prekinitvi, je očitno neutemeljena, nasprotuje načelom 11. člena ZPP in zato ne terja dodatnega odgovora.
Predlog se zavrne.
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Predlog se v delu, ki se nanaša na prvo vprašanje, zavrže, sicer pa zavrne.
Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oziroma postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da ima samo nasprotni udeleženec stalno prebivališče na območju Višjega sodišča v Ljubljani, ne pretehta v prid predlogu za prenos pristojnosti.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Revizija je v postopkih izvršbe in zavarovanja omejena le na točno določene sklepe. Zoper preostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija ni dovoljena. Tak je tudi sklep o izdaji začasne odredbe.
Odločitev precedenčnega sodišča je odvečna takrat, ko pomen pravnega vprašanja ne sega prek konkretne zadeve, ker spodnjo premiso sestavljajo zelo specifične dejanske okoliščine primera.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Vrhovno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo tudi na presojo upravičenosti izrečene denarne kazni v višini 1.000 EUR. Pritrjuje pravni presoji, da je dolžnost sodišča, da poti, ki skrenejo izven dopustnega, prepozna ter prepreči ne samo tako, da zlorabo pravice v konkretnem primeru onemogoči (prvi odstavek 11. člena ZPP), temveč tudi da se s poskusi zlorab in v primerih očitnih zlorab odzove še s kaznovalnim ukrepom (drugi odstavek 11. člena ZPP). Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku torej soglaša, da opisano ravnanje pooblaščenca tožeče stranke omogoča kot primeren in sorazmeren ukrep izrek kaznovalnega ukrepa.