CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - STVARNO PRAVO
VS00068386
ZEKom-1 člen 3, 3-5, 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24/4, 170, 170/1. SPZ člen 15, 15/2.
zaščita pred vznemirjanjem - opustitveni zahtevek - radijska frekvenca - protipraven poseg v radijsko frekvenco - uporaba radiofrekvenčnega spektra - čezmejni spor - suverenost držav - aktivna legitimacija rs - sodba presenečenja - pravica do izjave - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - dolžna procesna skrbnost pravdne stranke - zavrnitev revizije
Ker je radiofrekvenčni spekter del suverenosti Republike Slovenije, pomeni poseganje vanj tudi kršitev njene suverenosti. Pred takimi čezmejnimi posegi, ki prihajajo s strani tujih civilnopravnih subjektov, s katerimi se ne posega samo v pravico uporabe dodeljene frekvence, temveč pomenijo hkrati poseganje v suverenost Republike Slovenije, se Republika Slovenija lahko brani s pravnimi sredstvi. Ta pristojnost (v tem primeru stvarna legitimacija) ji pripada ne glede na to, ali pomeni poseganje v radiofrekvenčni spekter hkrati tudi poseganje v katero od dodeljenih frekvenc, in ne glede na to, ali je imetnik pravice uporabe prizadete frekvence sprožil postopek pravnega varstva svoje pravice.
1. ali je tožeča stranka v primeru, ko ji škodo povzroči obvezno zavarovano premikajoče se motorno vozilo, aktivno legitimirana za vtoževanje (in nato prejem) socialnih prispevkov iz odškodnine, ki predstavlja izgubo na osebnem prejemku iz delovnega razmerja od zavarovalnice, pri kateri je sklenjeno odgovornostno avtomobilsko zavarovanje?
2. ali mora biti dejstvo, da gre za obdavčljivo odškodnino, razvidno iz izreka sodbe?
sklep Višjega sodišča o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep zato ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Navedbe predlagatelja, s katerimi utemeljuje svoj predlog, odražajo predvsem njegovo nestrinjanje z odločitvami sodišč na vseh stopnjah. Te trditve pa same po sebi po mnenju Vrhovnega sodišča ne utemeljujejo razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00069071
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 352, 352/1, 768. ZOdv člen 11, 11/2. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 41.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - začetek teka zastaralnega roka - aktivnosti v smeri odvrnitve škodljivih posledic - ugoditev reviziji
Glede na naravo mandatnega razmerja med odvetnikom, ki je pravni strokovnjak, in stranko, ki to ni, ni realno pričakovati, da bo stranka v času, ko odvetnik poskuša na podlagi njenega pooblastila sanirati svojo napako, zoper njega že uveljavljala odškodninski zahtevek zaradi te napake.
predlog za dopustitev revizije - plačilo najemnine - višina najemnine - bruto ali neto znesek - zavrnitev predloga
Tožnici sta na podlagi najemne pogodbe za poslovni prostor od sodišča zahtevali, naj tožencu naloži plačilo premalo plačane najemnine. Navedli sta, da je bila dogovorjena mesečna najemnina 500 EUR, toženec pa je plačeval le 387,50 EUR, ker je od zneska 500 EUR znesek davka odvajal državi. Plačilo razlike sta zahtevali od sklenitve pogodbe 5. 3. 2014 do 5. 3. 2019. Sodišče prve stopnje je zaradi zastaranja zavrnilo zahtevek za obdobje pred majem 2016. V preostalem pa je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še v preostalem delu. Obrazložilo je, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da mora toženec po davčnih predpisih za tožnici odvesti davek. Ker v pogodbi ni bilo izrecno napisano, da dogovorjeni znesek najemnine predstavlja neto znesek, je presodilo, da je pogodbo mogoče razlagati le tako, da je bil v pogodbi dogovorjen bruto znesek. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - stroški prihoda priče na sodišče - bivališče (sedež) pravdnih strank, prič, pooblaščenca - ugoditev predlogu
V predlogu navedeni razlogi utemeljujejo pričakovanje, da bo bolj ekonomično, če bo o zadevi odločalo Okrožno sodišče v Mariboru, ker bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščencev na sodišče tako nastali znatno nižji stroški, kot če bi o zadevi odločalo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru je druga toženka sodnica Okrajnega sodišča v Celju. Gre za organizacijsko enoto Okrožnega sodišča v Celju, ki je pristojno za sojenje v konkretni zadevi. Njen odnos z več sodniki pravdnega oddelka pristojnega sodišča sicer presega goli službeni odnos in se približuje prijateljskemu, a druga toženka ne navede, da bi pristnejše odnose imela tudi z ostalimi sodniki Okrožnega sodišča v Celju (npr. s sodniki, ki so razporejeni na druge oddelke).
Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Celju s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Celju ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. V primeru, da bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, pa bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija iz razlogov smotrnosti na podlagi 67. člena ZPP.
ZPP člen 7, 212, 215, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - posojilna pogodba - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - oderuška pogodba - trditveno in dokazno breme - odločanje po pravilu o dokaznem bremenu - dokazna stiska - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali so stališča nižjih sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena glede trditev in izkaza in zmožnosti dokazovanja, ali je šlo za oderuško pogodbo in ali je bil denar v znesku, kot je naveden v pogodbi, izročen, še skladna s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave Republike Slovenije), ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, z uporabo pravila o dokaznem bremenu napačno uporabili procesna pravila iz 7., 212. in 215. člena ZPP?
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - organizacijska enota pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Prva predlagateljica zaposlena na Okrajnem sodišču na Ptuju in ne na Okrožnem sodišču na Ptuju, ki bo v obravnavani zadevi odločalo. Okrajno sodišče na Ptuju je res organizacijska enota Okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - izvrševanje kazni zapora - odškodninska odgovornost države RS - obstoj protipravnosti - bivalne razmere v zaporu - nevzdržne razmere - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je protipravnost kot element odškodninske odgovornosti podana, ko država dopusti, da razmere v zavodu za prestajanje kazni zapora v poletnih mesecih zaradi vročine v prostorih postanejo neprimerne (nevzdržne) za bivanje in ne ustrezajo minimalnim standardom prestajanja kazni zapora, četudi se obsojenci nad tem ne pritožujejo?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE
VS00067323
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - prenos pravice uporabe s pogodbo ali dedovanjem - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00067686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - posebno premoženje zakonca - obligacijska pravica - trenutek pridobitve premoženja - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076303
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevno pristojnega sodišča - razglasitev pogrešane osebe za mrtvo - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Je pa pogrešani vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik nepremičnine, parc. št. 1614/2 v katastrski občini ... Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu.
delitev nepremičnine v solastnini - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - procesni sklepi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
ZNP-1 v 37. členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnjena pritožba udeležencev nepravdnega postopka zoper sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi subjektivne spremembe predloga za delitev nepremičnin v solastnini, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato ga z revizijo ni dopustno izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00068483
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/2, 239, 239/2, 766, 770, 770/2. URS člen 22, 33. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o svetovanju - razmerje inter partes - neposredna odgovornost delavca - mandatna pogodba - izpolnitveni pomočnik - odškodninska odgovornost odvetnika - odškodninska odgovornost odvetnika zaradi opustitve pravnega dejanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP, obakrat v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko udeleženec umakne že vloženo revizijo, dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe. Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji dolžnika v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije mogoč. Vrhovno sodišče zato o reviziji ni odločalo, temveč le ugotavlja, da je revizija umaknjena.