izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - aktivni družbenik - pasivni družbenik - pravica do zasebne lastnine - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - dokazno breme
Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov. Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo, neživljenjsko. Ker tožniki niso vzpostavili domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, je stališče nižjih sodišč, da sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov zgolj na podlagi njunega formalnega direktorskega položaja in 1,0595 % poslovnega deleža, materialnopravno zmotno.
ZZZDR člen 81, 82a. ZPP člen 339, 339/2-8, 360, 360/1.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pravica zakonca do preživnine - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - potrebe preživninskega upravičenca - konkretizacija navedb - trditveno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je po pregledu pravdnega spisa ugotovilo, da toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirano ugovarjal višini tožničinih mesečnih stroškov in da tudi ni konkretiziral ugovora o nezmožnosti plačevanja preživnine. Ker je tožnica že v tožbi višino mesečih stroškov v višini 275,34 EUR opredelila po posameznih postavkah, je sodišče prve stopnje upravičeno prišlo do zaključka, da je njena ocena mesečnih stroškov v višini 275,00 EUR realna. Ker so bile v konkretnem procesnem položaju toženčeve pritožbene navedbe v zvezi z načinom ugotavljanja tožničinih mesečnih stroškov zaradi nekonkretiziranosti očitno neutemeljene, se sodišče druge stopnje do njih ni bilo dolžno opredeliti.
Ključna je dejanska ugotovitev, da je bila kupnina plačana v skladu s pogodbeno vsebino, dogovorjeno v prodajni pogodbi in overjeni izjavi prodajalke z dne 10. 9. 2008. Nasprotje med navodilom o plačilu in ugotovitvijo v izjavi, da je bila kupnina s strani toženke že plačana, ob dejstvu, da plačilo izvira iz sfere toženke - kupca, ne pa prodajalca, ne zmanjšuje verodostojnosti izjave prodajalke. V skladu z 280. členom OZ sme dolžnik obveznost izpolniti tudi osebi, ki jo je določil sam upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00015317
OZ člen 131. ZVSmuč člen 4, 4-9, 10, 10/3. ZGD-1 člen 623, 623/3-1, 635, 635/2-1, 636. ZPP člen 196, 373, 373/2.
dovoljenost revizije - predlog in sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zadostno število izvodov - priloge vloge - sprememba sodne prakse - pravno nasledstvo stranke - izčlenitev - prenosna družba - delilni načrt - singularno pravno nasledstvo - enotno sosporništvo - povrnitev škode - odgovornost upravljalca smučišča - padec na smučišču - pojem nevarnega mesta - ledena plošča - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča smučarska površina, kot je bila opisana v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe in dimenzij, kot je bila zatrjevana s strani tožnice (približno 5 m2), ne predstavlja neprilagojenega mesta. Ne gre namreč za stanje smučišča, ki bi bilo neobičajno ter ga smučar ne bi mogel pričakovati. Obveznost upravljavca smučišča, da pred vsako takšno mesto namesti opozorilno tablo, bi bila pretirana in neživljenjska ter v nasprotju z izhodiščem, da je smučanje dejavnost, ki se odvija v naravi, katere pomembna lastnost je tudi dinamičnost. Poleg tega po presoji Vrhovnega sodišča primerjava z ostalimi primeri iz določbe 9. točke 4. člena ZVSmuč pokaže, da bi umestitev spornega mesta iz obravnavane zadeve na vsebino navedene določbe učinkovala izrazito razširjujoče.
OZ člen 131. ZDR člen 184. ZVZD-1 člen 5/1, 12/1, 12/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
povrnitev nepremoženjske škode - trditveno breme - trditve o odločilnih dejstvih - prekoračitev trditvene podlage - odškodninska odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - košenje trave - nevarna dejavnost - opustitev delodajalca - varnost pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - ravnanje oškodovanca - dopuščena revizija
Tožnik je s trditvijo o neprimernosti delovne opreme dovolj določno opredelil očitano protipravno ravnanje toženkine zavarovanke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja. S tem je svojemu trditvenemu bremenu za utemeljevanje toženkine odškodninske odgovornosti na podlagi pravil o krivdni odgovornosti zadostil. Košnja spolzkega terena s kosilnico nitkarico sama po sebi ni nevarna dejavnost. Delo je postalo nevarno iz razloga, ker se je košnja izvajala na nekoliko nagnjenem in spolzkem terenu. Zaradi tega je v konkretnem primeru uporaba pravil o nevarni stvari oziroma dejavnosti izključena. Stališče nižjih sodišč, da je toženkina zavarovanka opustila dolžno skrbnost pri izvedbi košnje, je materialnopravno zmotno. Tožnik je očitek o krivdni odgovornosti utemeljeval s trditvijo, da toženkina zavarovanka ni zagotovila primerne delovne opreme, ker njegovi čevlji naj ne bi imel proti-zdrsne podlage. Tega očitka tožnik v dokaznem postopku ni uspel dokazati.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 44, 44/2.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - upravna odločba - omejitev priposestvovanja - dobra vera pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - solastnina - priposestvovanje - priposestvovanje idealnega deleža - posest - vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - dopuščena revizija
Glede na tožnikove trditve o dolgoletnem izvajanju mirne posesti na celotni nepremičnini, je dopusten njegov zahtevek na ugotovitev solastninske pravice na preostalem delu nepremičnine.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 8, 8/1, 38, 46. ZPP člen 339, 339/2-8, 362, 362/1. ZNP člen 37. ZDen člen 2, 3, 4.
Sodišče druge stopnje je pojasnilo, zakaj določitev odškodnine po ZNNZ ni utemeljena, postopek po ZDen pa obrazložilo kot tisto možnost, ki bi jo moral predlagatelj izbrati, da bi bilo lahko njegovemu predlogu za določitev odškodnine ugodeno.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00015009
OZ člen 82, 82/2, 561, 561/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost pogodbe - pogodbena avtonomija - izpolnitev pogodbene obveznosti - namen pogodbe - razlaga pogodbe
Razlaga pogodbe, po kateri bi šteli, da prva toženka svojih obveznosti ni izpolnila zato, ker ni sama opravila vseh opravil za očeta (ob dejanski ugotovitvi, da je zanj skrbela v pretežni meri), ne bi bila skladna z namenom sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Delegacija iz razlogov smotrnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nevestno delo ali zavlačevanje postopka.
Očitno je, da je sodišče pred tem storilo računsko pomoto in od celotnega vtoževanega (pa s prvostopenjsko sodbo zavrnjenega) zneska v točki I/3 (1.109,04 EUR) odštelo na drugi stopnji priznani znesek (347,64 EUR) ter prisodilo razliko, namesto da bi prisodilo samo znesek 347,64 EUR. Navedeno računsko napako in zato napačno zapisan znesek v izreku sodbe je sodišče smelo odpraviti.
zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - osebna vročitev - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - štetje roka - fikcija vročitve - iztek roka na nedeljo - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - ustaljena sodna praksa
Po sprejetem načelnem pravnem mnenju se šteje vročitev za opravljeno tudi na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan v RS. Odločitev nižjih sodišč, da je fikcija vročitve v obravnavanem primeru nastopila na nedeljo, je torej v skladu s sprejetim načelnim pravnim mnenjem.
OZ člen 520, 521, 522, 523, 524, 525, 526. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZPotK-2 člen 29, 29/7. ZVPot člen 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56.
nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finančni leasing - prodaja na obroke - plačevanje obrokov za leasing - pridržek lastninske pravice - pričakovalna pravica - obveznost odkupa - pravica, ki preprečuje izvršbo - stečaj leasingodajalca - izvršba na predmetu leasinga - dopuščena revizija
V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe. Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 35.
mediji - pravica do objave popravka - pogoji za objavo popravka - odklonitveni razlogi - vsebina popravka
Zavrnitev popravka iz razloga nejasnosti bi bila utemeljena le, če bi se nanašala na pojasnila glede bistvene vsebine popravka ali če bi bilo celotno besedilo popravka tako konfuzno, da bralec ne bi mogel ugotoviti, v čem in s čim popravek objavljeno obvestilo sploh izpodbija. Zaradi nejasnosti posamezne povedi, ki sporočilnega jedra popravka ne zadeva, objave popravka ni dopustno zavrniti.
ZPP člen 190, 319, 320, 391, 391/1. ZZK-1 člen 9, 9/1, 14, 1473, 40, 40/1-3, 120, 150, 150/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek - vpis pravice v zemljiško knjigo - stvarna služnost - vpis služnosti v zemljiško knjigo - načelo pravnega prednika - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - subjektivne meje pravnomočnosti
V zemljiškoknjižnem postopku imata načelo zaupanja v zemljiško knjigo in načelo formalnosti postopka prednost pred nevarnostjo morebitnega materialnopravno napačnega vpisa, do katerega lahko pride v primeru odtujitve stvari (nepremičnine), o kateri teče pravda. Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi predlaganega vpisa ne more odločati o razširjenih subjektivnih mejah pravnomočnosti sodne odločbe (190. člen ZPP) in ugotavljati dobre vere kot predpostavke pridobitve stvarne pravice, temveč vpis dovoli, če predlagatelj predloži listino, ki je podlaga za vpis njegove pravice. Odprava napak glede izpolnjevanja materialnopravnih pogojev za pridobitev pravice je pridržana za pravdni postopek z ustrezno tožbo.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - medicinska napaka (zdravniška napaka) - odgovornost zdravstvene ustanove (bolnišnice) - odškodninska odgovornost zdravnika - izbira metode zdravljenja - ravnanje contra legem artis - izvedensko mnenje - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Po določbi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če ni podlage ali če je ta nedopustna. Podlaga je glavni namen oziroma razlog sklenitve pogodbe oziroma ustanovitve obligacijskopravnega razmerja. Pogodbene stranke pravne posle sklepajo zaradi uresničitve določenih interesov. Paleta možnih nagibov (interesov, motivov), ki jih vodijo k sklenitvi vsake konkretne pogodbe, je izredno bogata. Ampak vsi konkretni in posamični nagibi ne tvorijo poslovne podlage (kavze) pogodbe. Poslovno podlago tvorijo samo tisti nagibi, ki jih pogodbena stranka razkrije drugi pogodbeni stranki v postopku sklepanja pogodbe in so predmet usklajevanja med pogodbenima strankama, ali pa tisti, ki izhajajo iz okoliščin posameznega posla. Nagibi, ki niso del podlage, pa na veljavnost pogodbe ne vplivajo. Za odločitev v obravnavani zadevi je odločilna dejanska ugotovitev, da je bila pokojnikova želja, da po njegovi smrti njegovo premoženje pridobi toženka. Takšen nagib pa ni v nasprotju z moralnimi načeli in je dopusten. Zato je odločitev o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialnopravno pravilna.