spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - sedež banke
Ker dolžnik v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je podan položaj iz drugega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta predvideva, da se pristojnost za izvršbo na denarno terjatev dolžnika v takšnem položaju določi tako, da je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima stalno prebivališče (sedež, ko gre za pravno osebo) dolžnikov dolžnik.
URS člen 2, 14, 22. ZST-1 člen 16, 18, 18/5, 34a, 34a/2, 36, 37. ZPP člen 142, 142/4, 333, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZS člen 83, 83/4.
predlog za dopustitev revizije - vročanje - fikcija vročitve - nastop fikcije - sodne počitnice / poletno poslovanje - procesni rok - tek roka med sodnimi počitnicami - opozorilo - ugovor zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po ZST-1 - vrednost spornega predmeta - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v okoliščinah konkretnega primera vročitev sodbe sodišča prve stopnje v času poletnega poslovanja sodišč, čeprav tožnik ni prejel opozorila v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS, opravljena veljavno?
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071049
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 8. OZ člen 86, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - pravo EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kondikcijski zahtevek - ugoditev reviziji
Ugotovljeno je bilo, da je bilo obdobje petih let pred sklepanjem spornih kreditnih pogodb izrazito ugodno za evrsko valuto v razmerju do CHF, medtem ko je na drugi strani Banka Slovenije v svojem poročilu namenjenem poklicnim deležnikom prikazala graf za 25-letno obdobje, z izrazito koristjo v prid CHF. Poleg tega so bili naslovniki poročila še dodatno opozorjeni, da je mogoče pričakovati dvig vrednosti CHF. Tožnik je bil tako seznanjen le z zanj ugodnim trendom. Ob dejstvu, da je bil na tisti točki njegov mesečni obrok nižji kot bi bil ob najemu kredita v evrih, navedena pojasnila niso odražala dejanskega obsega tveganja.
Drži, da je sodišče ugotovilo, da je bil narejen izračun, če bi tečaj zanihal navzgor in navzdol, ter "da to ni bilo le za par EUR razlike", kot so izpovedale pri toženki zaposlene priče. Vseeno pa tako pavšalna ugotovitev ne zadostuje za zaključek, da je bil tožniku predstavljen izrazito slab scenarij apreciacije CHF.
Vrhovno sodišče zato lahko zaključi, da se na podlagi podanih pojasnil tožnik ni mogel zavedati dejanskega obsega tveganja, ki mu je izpostavljen v celotnem obdobju odplačevanja kredita. Zato sploh ni bil v položaju, ko bi lahko sprejel informirano odločitev, ne glede na to kakšna bi slednja nato bila.
Pojasnilna dolžnost torej ni bila opravljena v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti, s tem pa je toženka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot. Sporen pogodbeni pogoj, ki pomeni bistveno sestavino pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, se tako šteje za nepoštenega in s tem ničnega (drugi odstavek 23. člena ZVPot). Ničen pogodbeni pogoj, ki pomeni ključno, osrednjo sestavino pogodbe, pa ima vselej za posledico ničnost celotne pogodbe (prvi odstavek 88. člena OZ).
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost - lega nepremičnine
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
ZPP člen 67, 70, 71, 72, 73, 74. ZS člen 3. ZSS člen 2, 37.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje med pooblaščencem in sodnikom pristojnega sodišča - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - predsednik sodišča - zavrnitev predloga
Sorodstveno razmerje med predsednico pristojnega sodišča in odvetnikom, ki zastopa nasprotno stranko, ni razlog za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. V skladu z določbami ZS ima predsednik sodišča pristojnosti na področju sodne uprave in nima pooblastil, s katerimi bi vplival na odločitev posameznih sodnikov v konkretnih zadevah. Sodniki so namreč pri reševanju konkretnih zadev vezani le na ustavo in zakon (3. člen ZS) in ne na navodila nadrejenih, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. in 37. člen ZSS).
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da okoliščina, da sodniki pristojnega sodišča poznajo odvetnika ene od pravdnih strank, ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Morebitni tesnejši prijateljski odnos razpravljajoče sodnice s toženkinim odvetnikom, ki naj bi ga tožnica zaznala na prvem naroku za glavno obravnavo, pa bi lahko bil (le) razlog za njeno izločitev (70 do 74. člen ZPP) in (zato) ne hkrati tudi razlog za prenos krajevne pristojnosti. O tesnejših prijateljskih odnosih preostalih treh sodnic pristojnega sodišča s toženkinim odvetnikom pa tožnica v predlogu zgolj posplošeno ugiba in objektivno gledano ne vzbudi upravičenega dvoma v nepristranskost tega sodišča. Pri tem Vrhovno sodišče še izpostavlja, da ima pristojno sodišče skladno z letnim razporedom dela na civilnopravnem področju skupni oddelek z Okrajnimi sodišči v Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu, ki šteje 15 sodnikov, tako da je videz nepristranskosti v tem postopku vsekakor mogoče zagotoviti z omenjenim institutom izločitve in ustrezno organizacijo dela.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - GOZDOVI - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS00071319
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZKZ člen 20. ZG člen 47. ZZZDR člen 191. DZ člen 248.
predlog za dopustitev revizije - prodaja kmetijskih zemljišč - prodaja gozda - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - odobritev Centra za socialno delo (CSD) - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali mora center za socialno delo v skladu z 248. členom Družinskega zakonika dati dovoljenje za odtujitev varovančevih kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij že pred predložitvijo ponudbe upravni enoti v skladu z 20. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih?
2. Ali odobritev predložene prodajne pogodbe med toženo stranko in konkretno določenima kupcema z odločbo št. 1221-41/2019/DOMZA/2, ki jo je izdal Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, Enota Domžale dne 20. 3. 2019, predstavlja odobritev v smislu določb 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oz. dovoljenje v smislu 248. člena Družinskega zakonika za namen prodaje istih zemljišč pod istimi pogoji kateremukoli kupcu v postopku prodaje kmetijskih zemljišč, gozdov ali kmetij v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071318
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 86, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ko je kljub ugotovitvi, da tožena stranka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da tožena stranka ni ravnala nepošteno in da zato izpodbijana kreditna pogodba ni nična?
2. Ali je pravilna odločitev sodišča, da sporni pogodbeni pogoj ni povzročil znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank?
predlog za dopustitev revizije - regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - vmesna sodba - intervencijski učinek - obvestilo o pravdi - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se intervencijski efekt nanaša samo na tožbeni zahtevek iz prvotne tožbe, ali pa se lahko nanaša tudi na zahtevke za plačilo drugih zneskov, ki jih tožeča stranka ni izplačala na podlagi sodbe iz katere izhaja intervencijski efekt in jih je izplačala na podlagi drugih pravnih naslovov, na primer sklenjenih poravnav.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071692
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev reviziji
Strokovnjaku, kot je banka, mora biti znano, da so gospodarske krize običajen del ekonomskega cikla in da povzročijo močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju; od banke ni mogoče zahtevati, da bi morala ta bodoča gibanja napovedati za celotno dolgo obdobje vračanja kredita, bi pa morala kreditojemalce opozoriti, da jih ni mogoče napovedati in jim predstaviti »črni scenarij.« Ali, kot pravi Ustavno sodišče, mora kreditodajalec pojasniti kreditojemalcu vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute in povečanja tujih obrestnih mer na obroke za odplačilo kredita.
spor o pristojnosti - spori, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi z njim - krajevna pristojnost
Za sojenje v sporu, ki nastane med stečajnim postopkom, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Postopek osebnega stečaja se je začel s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Mariboru, St .../2021 in sicer dne 23. 12. 2021. Tožba v tej zadevi je bila vložena 3. 2. 2023. Iz tega sledi, da gre za spor, začet med stečajnim postopkom. Ker stečajni postopek vodi Okrožno sodišče v Mariboru, je to sodišče po prej navedenem pravilu pristojno tudi za odločanje o tožbi, vloženi v tej zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravnost ravnanja sodnikov pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - ugoditev predlogu
Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni pravilno, da bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi zadevi, saj bi s tem lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - tek priposestvovalne dobe - prekinitev - nasprotovanje izvajanju služnosti - vložitev odgovora na tožbo - ugoditev reviziji
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je z vidika časovnih meja pravnomočnosti za ugoditev ugotovitvenemu zahtevku za obstoj služnostne pravice pomemben obstoj pravice oziroma pravnega razmerja v času zaključka glavne obravnave. Vendar je napačna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da je priposestvovalna doba tekla kljub vložitvi odgovora na tožbo, ker mora biti nasprotovanje lastnika služečega zemljišča dejanske narave, da prepreči priposestvovanje. Nasprotovanje izvrševanju služnosti je lahko dejansko ali pravno. Pomembno je le, da je nasprotovanje drugi stranki izraženo jasno in nedvoumno. Vložitev odgovora na tožbo, v katerem lastnik služeče nepremičnine nasprotuje tožbenemu zahtevku in s tem samemu obstoju služnosti pomeni tudi jasno in nedvoumno nasprotovanje izvrševanju služnosti, kar pomeni, da prekine tek priposestvovalne dobe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - odškodninski spor - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Če bi sodnik istega sodišča presojal o protipravnosti ravnanja kolega sodnika iz istega sodišča v drugi zadevi, je videz nepristranskosti sodišča lahko okrnjen.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - splošna krajevna pristojnost
Ker v konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca, po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. in 78. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku). Vrhovno sodišče je zato v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da je v zemljiško knjigo na območju tega sodišča vpisana lastninska pravica nasprotnega udeleženca.
predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije
Tožnik je predlog za dopustitev revizije umaknil, preden je Vrhovno sodišče o njem odločilo. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.