CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VODE
VS00068911
ZPP člen 13, 380, 380/2. SPZ člen 99, 99/2, 212. OZ člen 164, 164/1. ZV-1 člen 8, 11, 16, 37, 84, 86, 86/2,87, 87/2, 100, 150, 151a, 153, 201, 201/1. URS člen 2, 3, 3/2, 23, 67, 153, 158.
stvarna služnost pešpoti - zaščita pred vznemirjanjem služnostne pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - brv - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - dopustnost posega - predhodno vprašanje - kršitev prisilnih predpisov - omejitve javnopravne narave - vodno soglasje - matično področje - načelo delitve oblasti - načelo pravne države - zmotna uporaba materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Sodišče mora paziti, da stranki ne naloži obveznosti, ki je pravno nemogoča, prepovedana oziroma ni v njeni dispoziciji, saj bi s tem povzročilo pravno negotovost in nezaupanje v pravo ter tako kršilo načela pravne države. Zato je vprašanje (ne)dopustnosti brvi preko obravnavanega dela ... z vidika javnopravnih omejitev posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih pomembno tudi v pravdnem postopku. Ker o tem vprašanju na matičnem (upravnem) področju ni bilo odločeno in glede na ugovore tožencev, bi sodišči prve in druge stopnje morali preveriti, ali ni morda izgradnja brvi, ki jo zahtevata tožnika, v nasprotju s prisilnimi določbami ZV-1 o posegih na vodno in priobalno zemljišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je toženec zakonec sodnice pristojnega sodišča, ki je s štirimi sodnicami tudi manjše sodišče, utemeljuje prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sojenja - tožba na izpodbijanje sodne poravnave - nezadovoljstvo z delom sodnika - prisila - majhno sodišče - ugoditev predlogu
„Drugi tehtni razlogi“, ki lahko utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko vzpostavljen dvom v nepristranskost sodišča. Okoliščina, da je predmet izpodbijanja sodna poravnava, za katero stranka trdi, da je bila sklenjena pod pritiskom (tudi) sodnice, utemeljenost teh trditev pa bi presojala ena od dveh preostalih sodnic na tem sodišču, je po oceni vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00067793
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - vzpostavitev prejšnjega stanja - konkretizacija tožbenega zahtevka - dajatveni tožbeni zahtevek - gradbena dela - sanacija - vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj,
(1) ali lahko sodišče ugodi dajatvenemu tožbenemu zahtevku in toženkama naloži, da morata izvesti gradbena dela na skupnem delu stavbe (zazidanje odprtine v dimovodu), čeprav so bila ob koncu glavne obravnave taka gradbena dela že izvedena, vendar sodišče v dokaznem postopku ni ugotovilo, ali so izvedena ustrezno oziroma strokovno pravilno, in kakšno obveznost je v takem položaju mogoče naložiti toženkama, da bo zagotovljena ustrezna konkretizacija zahtevka;
in (2) ali sta sodišči prve in druge stopnje v obravnavani zadevi kršili pravico toženk do izjave z zavrnitvijo dokaznih predlogov z obrazložitvijo, da je dejansko stanje dovolj raziskano z drugimi dokazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00067790
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost zavarovalnice - vmesna sodba - prostovoljno zavarovanje civilne (splošne) odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - tretja oseba - delavec - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožena zavarovalnica odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala na gasilskem tekmovanju. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da je imelo prostovoljno gasilsko društvo s toženo zavarovalnico sklenjeno pogodbo o zavarovanju splošne odgovornosti, po kateri zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilnopravnih zahtevkov tretjih oseb. Ker je bil tožnik ob škodnem dogodku operativni član društva in se je na tekmovanju boril za priznanje za to društvo, je presodilo, da ga ni mogoče šteti za tretjo osebo. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.
ZPP člen 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/2, 46, 46/1, 48, 52, 52/1, 67. ZVPSBNO člen 20, 20/4, 21.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - izbirna krajevna pristojnost - odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugovor krajevne pristojnosti - strinjanje stranke - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravno ravnanje sodišča - ugoditev predlogu
Okrajno sodišče v Celju je štelo, da je podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru, saj je bila po trditvah tožnice v izvršilnem postopku pred tem sodiščem kršena njena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - torej naj bi bilo na območju tega sodišča storjeno škodno dejanje. Tožnica se nato zoper sklep o ugovoru krajevne pristojnosti ni pritožila, kar pomeni, da se z navedenim strinja. Zato je na podlagi prvega odstavka 52. člena ZPP podana izbirna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.
Ne glede na prej pojasnjeno, pa skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni primerno, da bi o odškodninski obveznosti Republike Slovenije zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja pristojnega sodišča odločalo slednje. Z odločanjem o zahtevku pri tem sodišču bi namreč lahko bilo ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije, kar predstavlja drug tehten razlog za prenos pristojnosti v smislu 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00068481
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - povrnitev vlaganj - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - prošnja za brezplačno pravno pomoč - pristojnost Vrhovnega sodišča - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
Vrhovno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (31.a člen ZBPP). Prav tako pa dolžnik s prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more sanirati prej opisane pomanjkljivosti (pomanjkanja postulacijske sposobnosti) pri že vloženi vlogi (predlogu za dopustitev revizije), tudi če bi mu bila brezplačna pravna pomoč odobrena.
predlog za dopustitev revizije - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - staro pooblastilo - prirejeno pooblastilo - prirejen datum na pooblastilu - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Novo pooblastilo je pooblastilo, ki izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, to je po pravnomočnosti izpodbijane odločitve.
Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil na pooblastilu prvotno zapisan datum z uporabo belila predrugačen v datum 9. 5. 2023. To pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Navedba, da je sodnica, ki je zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, zunajzakonska partnerka kupca dolžnikove nepremičnine, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - nepravdni postopek - vodenje več ločenih postopkov - delitev solastnine - nepremičnina na območju različnih sodišč - ugoditev predlogu
Predlagatelja sta solastnika nepremičnin na območju različnih okrajnih sodišč, v zvezi s katerimi med istimi udeleženci tečejo nepravdni postopki za delitev solastnine. Smotrno je, da v vseh postopkih razdružitve solastnega premoženja med istimi udeleženci postopa eno sodišče.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi je odločilno, da zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prav nobenih dejstev, odločilnih za uporabo 6. odstavka 67. člena SPZ. Omenjeno pomeni, da bi bil dotičen dejstveni substrat prvič obravnavan pred sodiščem druge stopnje, s čimer pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
sklep o zavrženju tožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklep o razveljavitvi sodbe sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje kot pritožbeno sodišče je namreč s sklepom razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje zato ni dovoljena.
ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 201, 201/2, 374, 374/2, 377. ZZK-1 člen 120, 120/2.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - udeležba v nepravdnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predloga za dopustitev revizije ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njem ni bila udeležena (drugi odstavek 201. člena ZPP v zvezi s 37. in 42. členom ZNP-1 in drugim odstavkom 120. členom ZZK-1), ampak ga lahko vložijo le formalna udeleženca, udeleženci, ki jim je bila udeležba že pravnomočno dopuščena in zakoniti udeleženec.
ZNP-1 člen 11, 11/5, 42, 61, 61/1, 62. ZPP člen 67.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
V konkretnem primeru gre za postopek, v katerem se presoja razsodnost prvega nasprotnega udeleženca in mora zato sodnik udeležence zaslišati, izvedenec medicinske stroke pa ga mora tudi pregledati (61. in 62. člen ZNP-1, na katerega se utemeljeno sklicuje predlagajoče sodišče). Prvi nasprotni udeleženec se nahaja v socialno varstvenem zavodu na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, oseba, ki naj se imenuje za skrbnika pa ima prebivališče v Rogaški Slatini. Ker je v obeh primerih razdalja do Okrajnega sodišča na Ptuju neprimerno krajša kot razdalja do Okrajnega sodišča v Kopru, Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče na Ptuju, lažje in ceneje opravil. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost Okrajnega sodišča na Ptuju.