delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zaslišanje - dokaz z izvedencem
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in že dlje časa nima ustreznega stika z realnostjo, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je za pričo v tej pravdni zadevi predlagana tožnikova teta, sicer nekdanja sodnica in vodja civilnega oddelka pristojnega višjega sodišča, da ni mogoče sestaviti senata, ki ne bi zajemal vsaj enega bivšega sodelavca, s katerimi še vedno ohranja stike, je mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00073200
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 921, 948, 949.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - nastanek škode - obstoj škode - povrnitev škode - stroški zdravljenja - račun - neplačilo - zmanjšanje premoženja - nastanek obveznosti - dolg - aktiva in pasiva premoženja - pravno priznana škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik ni oškodovan, ker stroškov zdravljenja po pozivu za plačilo računa ni plačal, materialnopravno pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00073208
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - sklepčnost tožbe - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - nepremoženjska škoda
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - vloga, ki jo vloži stranka sama
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZPP člen 11, 67, 70, 80. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZNP-1 člen 57. ZZZDR člen 207. ZNP člen 44.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - pravdna sposobnost - namen skrbništva - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje strankine procesne sposobnosti.
Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ureditev pomeni ustavnoskladno omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev, po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik. To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z ustavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je toženec brat zaposlene na pristojnem sodišču ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo pravdno zadevo o odškodninskem zahtevku zaradi nasilja v družini, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, izdan v obravnavani zadevi, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
splošni skupni del - posel rednega upravljanja - hišni red - gugalnica - posel, ki presega redno upravljanje - večinsko soglasje etažnih lastnikov - tričetrtinska večina
Postavitev igral na splošnih skupnih delih, ob nedefinirani lokaciji postavitve teh igral v aktu o vzpostavitvi etažne lastnine, ni posel rednega upravljanja, za sprejem katerega zadošča, da ga sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, temveč posel, ki presega redno upravljanje, za sprejem katerega se zahteva kvalificirana večina soglasij več kakor 75 % etažnih lastnikov.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. To izhaja iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge; predvsem pa iz (specialne) določbe 4. točke 335. člena ZPP, ki določa podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporablja tudi za revizijski postopek. Glede na navedeno predlog ni popoln, v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 383. členom ZPP pa se v revizijskem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.