CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00081516
OZ člen 83, 965.
izvajanje javne gasilske službe - odgovornost občine - splošni pogoji za zavarovanje - izključitev odgovornosti - dodatna premija - obvezna lokalna javna služba
Po 6. točki četrtega odstavka 13. člena Splošnih pogojev za zavarovanje splošne civilne odgovornosti 0-01/14 obsega zavarovanje tudi odgovornost za škode, ki jo utrpijo člani društva pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva samo, če je to v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija. Tožnik, ki mu je kot članu prostovoljnega gasilskega društva nastala škoda med gasilsko intervencijo, ni niti zatrjeval (in še manj dokazal), da bi bila posebej zavarovana tudi odgovornost za tako škodo in obračunana dodatna premija. Njegova tožba je zato nesklepčna.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6, 377, 394.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev v predlogu pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog nato omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - zavrnitev predloga - dvom o nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je ena od strank ali njen sorodnik zaposlen na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni. Stališče Vrhovnega sodišča je tudi, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni udeleženka postopka tista, ki je zaposlena pristojnem sodišču, temveč njena sestrična, kakor tudi to, da ta ni sodni funkcionar (sodnica). Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Mariboru ni manjše sodišče. Malo je verjetno, da bi vsi zaposleni med seboj sodelovali ali prijateljevali. Predlagateljeve navedbe, da sestrično nasprotne udeleženke vsi sodniki dobro poznajo in se z njo pogovarjajo o osebnih stvareh so pavšalne in neizkazane.
ZPP člen 11, 67, 319, 319/2. ZS člen 104, 116, 116/2. Sodni red (2016) člen 159, 159/2.
ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - pritožbeni postopek - sklep o prenosu pristojnosti - učinek sklepa - ista zadeva - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - razlaga izreka sodne odločbe - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zavrženje predloga
Sodna zadeva med istimi strankami glede istega spora je namreč lahko le ena sama ter zajema sojenje na vseh stopnjah. Ko je bila torej pristojnost za odločanje prenešena na Višje sodišče v Celju, se torej to razteza na vse pritožbene postopke v tej pravdni zadevi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 183, 183/3. ZVPI člen 2, 2-10, 6.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - študij v tujini - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - vrednotenje izobraževanja - priznavanje tujega izobraževanja - preživljanje otrok po zaključku dodiplomskega študija - vpis v prvi letnik
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00078796
URS člen 23. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168/6. SPZ člen 41. ZD člen 132, 214. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-6, 46, 46/1, 148, 148/1. ZPP člen 205, 205/2.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - vknjižba lastninske pravice na dediče - oporočno dedovanje - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - derivativna (izvedena) pridobitev - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - razlaga zakonske določbe - ustavnoskladna razlaga zakona - zmotna uporaba materialnega prava - prekinitev izvršilnega postopka - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).
kredit v CHF - sprememba prvostopne sodbe - odprto sojenje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev predlogu - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče, s tem ko je spremenilo sodbo prve stopnje, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076570
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 22, 24. URS člen 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška kreditna pogodba - konverzija - hipoteka - sklicevanje na novo sodno prakso - pravica stranke do izjave - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali lahko prvostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni s sklicevanjem na novo sodno prakso, ki je bila izdana po izdaji prvostopenjske sodbe, ne da bi dalo strankam možnost, da se o tako novo sodni praksi izjavijo?
Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - ustavna pravica do pravnega sredstva - neobrazložen odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00082001
DZ člen 167, 173, 176, 176/3, 176/4, 176/5, 257, 258. ZNP-1 člen 42, 107, 107/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - največja korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - primernost skrbnika - izvajanje stikov - preživnina za otroka - odvzem starševske skrbi - skrbništvo nad mladoletno osebo - namestitev otroka k drugi osebi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je sodišče odločalo preko meja pritožbenega predloga? 2. Ali je sodišče nepopolno odločilo v zadevi s tem, ko je odločilo, da se mld. A. A. namesti k B. B.? 3. Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Center starejših Gornji Grad, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
URS člen 21, 30. OZ člen 179, 181. ZKP člen 542. ZPP člen 378, 380, 380/1.
neupravičen pripor - odškodninska odgovornost države - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - duševne bolečine - trajanje pripora - višina škode - okoliščine konkretnega primera - poseg v dostojanstvo - strah - zmotna uporaba materialnega prava - delna ugoditev reviziji
Vrhovno sodišče je presojalo pravilnost odločitve glede višine nepremoženjske škode, ki je nastala tožniku, ker je bil 396 dni v priporu. Presoja izhodiščno temelji na času, ko je bila oškodovancu okrnjena svoboda. Število prebitih dni v priporu zadevo primerjalno torej uokvirja. Od tu dalje pa je treba ta čas še dodatno napolniti z individualnimi okoliščinami konkretnega življenjskega primera. Posebnost primera je zlasti tožnikov strah pred brezpravjem, ki ga je preveval več kot eno leto. Oškodovancu je namreč grozilo, da bo izročen Belorusiji. To je okoliščina, ki je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni upoštevalo. Enako velja glede kršitve tožnikovega dostojanstva ob samem prijemu. Tožnik je bil aretiran na mejnem prehodu v pričo žene in otrok, ko mu je policist brez izzvanega razloga meril s pištolo v glavo. Vrhovno sodišče je upoštevaje celovite dejanske ugotovitve opravilo materialnopravni preizkus višine prisojene odškodnine ter naposled prisojeno odškodnino v izpodbijani sodbi znatno zvišalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00081828
ZGJS člen 76. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenehanje pravice do uporabe - odločba organa - plačilo odškodnine - odvzem nepremičnine iz posesti - splošna raba - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi se višje sodišče (sploh ob zaključku, da bi sporna ... načeloma lahko bila predmet lastninjenja po Zakonu o gospodarskih javnih službah - ZGJS) moralo vsebinsko opredeliti do pogojev za lastninjenje na podlagi 76. člena ZGJS in do navedb tožeče stranke v zvezi z izpolnjenostjo teh pogojev, podanih v pritožbenem postopku?
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - drug tehten razlog - objektivna nepristranskost sodišča - strokovni sodelavec - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Zgolj zato, ker je bil kot priča v postopku na prvi stopnji zaslišan strokovni sodelavec sodečega višjega sodišča, videz nepristranskosti ne bo omajan.
Dejstvo, da je priča hkrati tudi tožničin sin, pa bo moral višji sodnik pri dokazni oceni pričanja strokovnega sodelavca upoštevati. Vendar slednje dejstvo na odločitev o vloženem predlogu za delegacijo pristojnosti nima vpliva. Tožničin sin je kot del sodnega osebja javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti. Poleg tega ni zaposlen na oddelku višjega sodišča, ki bo zadevo obravnaval, pri čemer gre za največje višje sodišče v državi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločba pritožbenega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu - dvom o nepristranskosti sodišča - določitev odškodnine zaradi razlastitve - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP morajo zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika. Med druge tehtne razloge v smislu te določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.
Pristnejši stiki med sodniki določenega sodnega okrožja predstavljajo okoliščino, zaradi katere bi bilo pri obravnavanju konkretne nepravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku Doma starejših občanov Trebnje, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.