ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a. OZ člen 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - odsotnost pravne podlage - privolitev v prikrajšanje - obrazloženost sodne odločbe - pravica do izjave - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je bil toženec v kazenskem postopku oproščen in da je bil v tej pravdi zahtevek zoper njega v prvem sojenju zavrnjen, ne zadoščata za razumen dvom v nepristranskost odločanja pravdnega sodišča.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 109.
predlog za dopustitev revizije - tožba za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti prejšnjega najemnika - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - sklenitev najemne pogodbe z ožjim družinskim članom po smrti najemnika - zavrnitev predloga
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Postopek zaradi motenja posesti je posebej urejen v 28. poglavju ZPP. Določeno je, da v teh postopkih sodišče odloči s sklepom (428. člen ZPP). ZPP pa v primeru pritožbe zoper sklep ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi (3. točka 365. člena ZPP). Pritožba tožeče stranke zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - napake v postopku - subjektivna ocena stranke - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo namreč stranke na voljo druga pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja pristojnega sodišča v postopkih zato ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP. Navedbe nasprotne udeleženke o vplivu zunajzakonske partnerke predlagatelja na delo organov pregona so povsem nekonkretizirane in dokazno nepodprte ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Zgolj subjektivni občutek nasprotne udeleženke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa prav tako ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 160.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - solastnina - delitev solastnine - dostop do javne ceste - ustanovitev stvarne služnosti po uradni dolžnosti - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlagatelj delegacije bi moral navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom v nepristranskost sojenja na okrajnem sodišču. Toda tega nedvomno ni zmogel; ni sklenil, da bi poimensko navedeni sodniki tvorili celoto sodnikov sodečega okrajnega sodišča, od Vrhovnega sodišča pa se tudi ne pričakuje, da bi to storilo s pomočjo seznama sodnikov, razvidnega na spletu sodišča, po metodi izključevanja. Predlagateljeva (pre)splošna navedba, češ da mu pred mariborskim sodiščem ni zagotovljen pošten postopek, tega manjka ne more nadomestiti, saj ostaja na ravni neizkazane domneve.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje bivših zakoncev - sporazum o delitvi skupnega premoženja - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dokazni postopek - dokaz z zaslišanjem prič - zaslišanje strank - prebivališče strank in prič - sedež pooblaščenca - oddaljenost sodišča - lažja izvedba dokaznega postopka - ugoditev predlogu
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge obsegal zaslišanje toženca, zastopnika tožnice ter štirih prič. Na območju Črnomlja ima prebivališče le toženec (ki sicer pri izvedbi postopka pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju ne vztraja), med tem ko imajo tožničin zastopnik in tri priče prebivališče v Lendavi, ena pa v Celju. Prav tako imata občutno krajšo pot do Okrajnega sodišča v Lendavi kot do Okrajnega sodišča v Črnomlju tudi pooblaščenca obeh pravdnih strank (odvetnika v Murski Soboti oziroma Mariboru). Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Lendavi kot pa pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku - delegacija pristojnosti glede sojenja na prvi stopnji - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče poudarja, da o delegaciji pristojnosti ni mogoče odločati vnaprej – o morebitnem predlogu za delegacijo pritožbenega sodišča bo mogoče odločati šele, ko in če bo vložena pritožba. Vrhovno sodišče se je ob odločanju o predlogu za prenos pristojnosti zato omejilo izključno na pristojnost sodišča prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zavrnitev predloga
Okoliščina, da bo sodišče v postopku kot pričo zaslišalo notarko, ki je bila v preteklosti sodnica tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadelo niti nepristranskosti sojenja niti zunanjega videza o tem, da je sojenje nepristransko. Drugače bi lahko bilo, če bi bila notarka stranka postopka.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
V konkretnem primeru ni znano bivališče nasprotne udeleženke. Prav tako niso znani nobeni podatki o njeni smrti in njenih dedičih, kot tudi ne, da bi bila državljanka katere od držav izven območja sedanje Republike Slovenije. Namen razglasitve za mrtvo je v izvedbi zapuščinskega postopka. Tudi, če bi imela nasprotna udeleženka tuje državljanstvo, bo za zapuščinski postopek pristojno slovensko sodišče. ZMZPP namreč v prvem odstavku 80. člena določa, da je za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če so nepremičnine v Republiki Sloveniji. In v obravnavanem primeru so.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog sodišča - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost - dejansko prebivališče - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - lažja izvedba postopka - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da se bo postopek, ki ga bo opravilo drugo stvarno pristojno sodišče – Okrajno sodišče na Ptuju lažje in ceneje opravil na tem sodišču. Razen tega je v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 izkazana tudi pristojnost tega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00076300
ZPP člen 24, 24/1, 58, 58/1. ZLet člen 22, 22/1, 25, 25/2, 25/6. ZNP-1 člen 11, 11/3, 42.
spor o pristojnosti - spor o stvarnih pravicah na letalu - register zrakoplovov - Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije - sedež - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP
Vrhovno sodišče je na podlagi smiselne uporabe prvega odstavka 58. člena ZPP v zadevah, ki se nanaša na spremembo lastništva letal, presodilo, da se pristojnost ravna po sedežu Agencije, ki vodi register zrakoplovov. Ker ima Agencija sedež v Ljubljani, je Vrhovno sodišče v tem kompetenčnem sporu odločilo, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPP člen 347, 355, 358, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.. SPZ člen 105, 114, 114/1. URS člen 25.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - darilna pogodba - adaptacija - nadzidava - nastanek solastnine - pravica do pritožbe - ugotovitev drugačnega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga
ZNP-1 člen 11, 11/1, 11/4, 11/6. ZMZPP člen 78, 80/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - razglasitev pogrešanca za mrtvega - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog (prvi in četrti odstavek 11. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - subjektivna ocena stranke - zavrnitev predloga
Zgolj mnenje toženke, da naj bi tožnikova partnerka vplivala na delo policije, centra za socialno delo in sodišča, brez navedbe konkretnih okoliščin in dokazov zanje, ne ustrezajo standardu objektivnega dvoma o nepristranskosti sojenja v tej zadevi.