protipravnost - exceptio illegalis - načelo zakonitosti - načelo hierarhičnosti - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje upravnega organa
V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal odškodninsko odgovornost države zaradi izdaje nepravilnega posamičnega upravnega akta in ne zaradi zakonodajne protipravnosti. Zato je pomembna le presoja, ali ravnanje davčnih organov, ki po ugotovitvah sodišča druge stopnje nadrejenih organov niso opozorili na morebitno protiustavnost ZDavP-2, predstavlja protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave predpostavka za odškodninsko odgovornost države.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je na protiustavnost določbe 68.a člena ZdavP-2 že med zakonodajnim postopkom opozorila zakonodajna-pravna služba Državnega zbora. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZdavP-2G) je za vlado pripravilo Ministrstvo za finance. V zakonodajnem postopku je v imenu vlade sodelovalo takratno vodstvo Ministrstva za finance. To vodstvo kljub temu, da je bilo v zakonodajnem postopku s strani zakonodajnopravne službe Državnega zbora opozorjeno na neustavnost predpisa, predloga spremembe zakona ni spremenilo. Odločitev Ministrstva za finance je glede na položaj in avtoriteto zakonodajnopravne službe morala temeljiti na tehtnem premisleku. Javnim uslužbencem, ki so v okviru Ministrstva za finance na prvi in drugi stopnji odločali o tožnikovi davčni zadevi, glede na opisano predhodno ravnanje njihovih nadrejenih in načelo hierarhičnosti, ni mogoče očitati, da vprašanja protiustavnosti niso ponovno načeli, ampak so obravnavo tega vprašanja prepustili sodišču, ki pa ima zakonska pooblastila, da lahko samostojno in neodvisno začne postopek za oceno ustavnosti zakona. Pravilna je bila presoja sodišča prve in druge stopnje, da njihovo ravnanje ni bilo nerazumno in ne predstavlja grobe kršitve temeljnih načel upravnega delovanja.
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi v predlogu obširno opisane okoliščine, da je ena od strank tega postopka (kot članica prve udeleženke) sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, lahko povzročile dvom v nepristranskost sodnikov tega sodišča, če bi ti sodili v tej zadevi (objektivni vidik nepristranskosti). Ogroženi bi bili tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Kot namreč izhaja iz predloga za prenos pristojnosti bi bilo omajano tudi zaupanje nekaterih udeležencev tega postopka v nepristranskost sodišča.
zavrnitev pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - laična pritožba
Pritožnik v laični pritožbi ne uveljavlja razlogov iz 357.a. člena ZPP. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 357. a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
DUO Impoljca, kjer se nahaja nasprotni udeleženec, je od Okrajnega sodišča v Sevnici oddaljen 8,6 km, od Okrajnega sodišča v Novem mestu pa je po najhitrejši cestni povezavi 37,8 km. To pomeni, da bi bilo tudi Okrajno sodišče v Sevnici obremenjeno z obiskom nasprotnega udeleženca, potem, ko bi po prejemu zadeve, to evidentiralo v sodnem vpisniku ter jo po pravilih Sodnega reda dodelilo novemu sodniku. Če se k temu doda še satelitski postopek po 67. členu ZPP, ki je terjal predložitev zadeve Vrhovnemu sodišču, odločanje Vrhovnega sodišča in naposled vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, se izkaže, da prenos pristojnosti v takšnih položajih ne ustreza načelu ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP). Najbolj ekonomično v takšnih primerih je, če naslovno sodišče brez odlašanja izpelje postopek v sami zadevi.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - skrbništvo nad odraslo osebo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled osebe s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vožnja med Okrajnim sodiščem v Ljubljani in Ribnico bi bila povezana z višjimi stroški kot vožnja med Okrajnim sodiščem v Kočevju in Ribnico, morebitni prihod nasprotne udeleženke na sodišče pa bi stroške še povišal, saj potrebuje nasprotna udeleženka zaradi slabega zdravstvenega stanja spremljevalca. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka dejansko biva.
ZPP člen 86, 86/3, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2.
natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati.
V predlogu postavljeno vprašanje, o katerem naj se dopusti revizija, ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja ter prekršenega pravnega pravila. Vprašanje je tožnik oblikoval na način, da ni razumljivo; iz njega ni moč izluščiti relevantnega pravnega problema, niti vprašanje ne presega pomena, ki ga ima za konkretno posamezno zadevo. Posledično Vrhovnemu sodišču ni bila omogočena presoja pomembnosti pravnega vprašanja za pravni red kot celoto.
predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravljanje pravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo teh nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna in izredna pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00081889
URS člen 26, 35, 36. ZNPPol člen 56. ZKP člen 214, 215.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - hišna preiskava - odredba preiskovalnega sodnika - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ocenili, da ni podana protipravnost kot predpostavka odškodninske odgovornosti tožene stranke?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00079617
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZFPPod člen 21, 21/2. ZGD-1 člen 263. URS člen 22.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke. Postopek se bo zato lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00079186
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predsednik sodišča v pravdnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, marveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik. Drugačna razlaga bi posegala v neodvisnost zakonitega sodnika. Ker predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ni legitimiran za vložitev predloga po 67. členu ZPP, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Ne glede na materialnopravno upravičenje hipotekarnih upnikov iz tretje alineje drugega odstavka 154. člena SPZ, da dosežejo prenehanje hipoteke, in splošno pravilo iz prvega odstavka 40. člena ZZK-1, je treba pri izbrisu prisilne hipoteke v zemljiški knjigi upoštevati posebnosti in smisel prisilne hipoteke, ki je intrinzično vezana na izvršilni postopek. Ker je v primeru prisilne hipoteke matični postopek izvršilni, zemljiškoknjižni postopek pa ima le izvedbeno funkcijo, je zmotna razlaga, da pravna ureditev upnikom prisilne hipoteke omogoča, da v izvršilnem postopku, ki ni končan oziroma izvršba ni bila ustavljena, dosežejo izbris prisilnih hipotek (in zaznamb izvršbe) mimo izvršilnega (v tem primeru "matičnega") postopka.
Vrhovno sodišče ne soglaša s stališčem, da črtanje četrtega odstavka 90. člena ZZK-1 nima pravnih posledic. Strinja se s stališčem pravne teorije, da upnika, ki je hkrati hipotekarni upnik (materialnopravni upravičenec), ni treba varovati pred tveganjem, da bo izgubil procesni položaj zavarovanega upnika v izvršbi. V izvršilnem postopku pa ne gre le za položaj strank, ampak tudi drugih oseb - udeležencev -, ki vstopijo v že začeti postopek, da bi zavarovali svoj pravni položaj; pri izvršbi na nepremičnine so to tudi potencialni kupci (udeleženci dražbe) in dejanski kupec nepremičnine.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je (sicer nekdanji) sodnik pristojnega sodišča stranka v pravdnem postopku, nedvomno pomeni tehten razlog po 67. členu ZPP, saj vpliva na videz nepristranskosti sodišča v očeh javnosti.