določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zapuščinski postopek - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo zapustnikovega dediča z delom sodišča in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev, odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev pa so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
ZVPot člen 24. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o dolgoročnem tolarskem kreditu z dne 31. 8. 2006, pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu v CHF z dne 18. 8. 2008 in notarskega zapisa z dne 4. 9. 2006 ter zahtevek za izbris hipoteke in za plačilo 64.467,23 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost obeh pogodb o dolgoročnem kreditu in neveljavnost sporazuma o zavarovanju s hipoteko ter odredilo izbris hipoteke. Glede plačila 64.467,23 EUR in stroškov postopka pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog zavrnilo.
ZPP člen 286, 286a, 339, 339/2-8, 379, 379/1. ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/1, 12/2, 43, 43/1,43/2, 43/3. ZNP-1 člen 37, 42. URS člen 22, 25.
predlagalni postopek - predlagalni nepravdni postopek - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - bistvena kršitev določb postopka - prekluzija - prekluzija v nepravdnem postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - pravica do izjave - pravica do pritožbe
Postopek po ZVEtL-1 je predlagalni postopek, namenjen, da se v javnem interesu usklajujejo in urejajo z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin množično neurejene nepremičninske evidence, ter posledično določajo pravice etažnih lastnikov na stavbah in pripadajočih zemljiščih, in ko ima sodišče tudi inkvizitorna pooblastila ter naloge (1. člen in prvi ter drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1). Vrhovno sodišče je o prekluziji iz 286. člena ZPP v predlagalnih nepravdnih postopkih oblikovalo stališče, da navedena procesna ovira v teh postopkih ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopka, še posebej, če udeleženci na prekluzijo niso bili izrecno opozorjeni.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1 zakon daje sodišču pooblastilo za odločanje po prostem preudarku šele v primeru, ko ni mogoče na podlagi kriterijev oz. meril iz prvega in drugega odstavka tega člena zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb.
dopuščena revizija - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - zakonita predkupna pravica - veljavnost pogodbe - predhodno vprašanje - soglasje upravne enote - zavrnitev revizije
Soglasje pristojne upravne enote je po posebni ureditvi v 22. členu ZKZ dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla (19. člen OZ). Zato ga sodišče ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju, tudi če gre za darilno pogodbo. Vrhovno sodišče se tako strinja z materialnopravno presojo sodišča druge stopnje, da bi tožnik za uspešno uveljavitev tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis na spornem kmetijskem zemljišču sodišču moral predložiti odločbo pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločbo, da odobritev ni potrebna.
Dejstvo, da je druga tožnica sodnica in predsednica sodišča, ki bi moralo obravnavati zadevo, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in je za odločanje v tej zadevi določilo drugo sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00078050
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131. ZIZ člen 211. URS člen 26.
zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - napaka sodišča - odgovornost za delo izvršilnega sodišča - obstoj protipravnosti - ravnanje oškodovanca - pretrganje vzročne zveze - dolžnost oškodovanca - izčrpanje pravnih sredstev - rubež nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo
Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, da se zapadlost terjatve za nepremoženjsko škodo ne veže na konec zdravljenja oziroma na čas, ko se zdravstveno stanje ustali oziroma ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je zamuda za nepremoženjsko škodo nastala 12. 3. 2013?
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je predlagateljica predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - odškodninski spor - odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča - protipravno ravnanje sodnika - ugoditev predlogu
V konkretni zadevi pa se tožba nanaša na protipravno ravnanje druge toženke v pravnomočno končani zadevi, v kateri je ta zastopala tožnico v sporu zaradi ugotavljanja skupnega premoženja. Ker pa se njeni ugovori v tej pravdi navezujejo tudi na očitke o procesno in materialnopravno zmotnem ravnanju oz. presojanju sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani kot tudi Višjega sodišča v Ljubljani, kar naj bi izključilo protipravnost ravnanja in odškodninsko odgovornost druge toženke, je po oceni Vrhovnega sodišča lahko okrnjena objektivna nepristranskost obeh sodišč oz. ustvarjen videz pri drugi toženki in tudi v javnosti, da sodniki omenjenih sodišč ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti oz. nepristransko.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - okoliščine konkretnega primera - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka sprva zaposlena na zemljiškoknjižnem oddelku pristojnega Okrajnega sodišču v Novem mestu, sedaj pa je že več kot 20 let zaposlena na Okrožnem sodišču v Novem mestu ter kot višja pravosodna sodelavka oziroma vpisničarka dela v službi za mediacijo in brezplačno pravno pomoč, ki se izvajata za vsa sodišča tega okrožja - torej tudi za Okrajno sodišče v Novem mestu, pri čemer sta obe sodišči v isti sodni stavbi, kar pomeni, da so se med drugo nasprotno udeleženko in zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Novem mestu, upoštevaje njeno dolgoletno zaposlitev v sodni stavbi obeh sodišč, vzpostavila tesnejša razmerja, kot so sicer značilna za zaposlene na različnih sodiščih, utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskost odločanja Okrajnega sodišča v Novem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00077785
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - hipotekarni bančni kredit - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - predčasno vračilo kredita - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pravica stranke do izjave - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je izpodbijana sodba pravilna kljub temu, da se v njej sodišče druge stopnje sploh ni opredelilo do navedb tožene stranke o tem, da valutno tveganje kreditojemalca ni neomejeno, saj je že v kreditni pogodbi zapisana možnost in pravica kreditojemalca, da kredit z valutno klavzulo v CHF kadarkoli v obdobju kreditnega razmerja konvertira v kredit v EUR (tj. refinancira kredit) oziroma ga predčasno poplača s kreditom v EUR (in kreditojemalca banka dodatno tudi aktivno obvešča o tej pravici in možnosti)?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti na drugo sodišče - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V konkretnem primeru okoliščina, da je toženec mož okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je razporejena na pravdni oddelek, kjer teče tudi predmetni spor, predstavlja podlago za prenos pristojnosti.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pravni interes - utemeljitev predloga - zavrnitev predloga
Predlagatelj v predlogu, s katerim predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, predlaga prenos na tisto sodišče, pred katerim že teče postopek - Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato v tem delu nima pravnega interesa. Ta je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka. Dopolnilno pa še pavšalno predlaga prenos pristojnosti na katero koli drugo okrožno sodišče v bližini stalnega prebivališča otroka in nasprotne udeleženke. Vrhovno sodišče ocenjuje, da v tem delu predloga ne utemeljuje s kakšnim pravno upoštevnim razlogom za prenos pristojnosti iz zgoraj navedene zakonske določbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00078042
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 15. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - vrnitev otroka - izročitev otroka - začasna odredba - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že pojasnilo naravo postopka odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO. Njegov namen ni vsebinsko reševanje sporov glede vprašanja starševskih pravic, temveč vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev otroka v kraj, kjer je imel otrok običajno prebivališče pred protipravnim odvzemom, in se tako pristojnim organom te države omogoči, da v skladu s svojim pravom odločijo o pravicah staršev do skrbi za otroka (prim. 19. člen MKCVMUO). Postopek mora biti hiter, stopnja procesnih jamstev udeležencev pa je lahko ustrezno nižja, tako da je odločanje lahko še učinkovito. Zelo pomembno je namreč, da je otrok vrnjen, še preden se odtuji od drugega starša in preden se tako vživi v novo okolje, da bi bila njegova vrnitev v nasprotju z njegovo koristjo. Sklepi o vrnitvi otroka so tako po vsebini najbližji začasni odredbi. Revizija zoper te sklepe zato ni dovoljena.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - zavrnitev predloga - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča
Predlog je v skrbi za pravdni stranki podalo sodišče sámo, vendar pri tem razen domnevno bolj intenzivnega sodelovanja med sodniki in sodnim osebjem ni navedlo podrobnosti o kadrovskih razmerah na sodišču. Okrajno sodišče v Domžalah ima sicer le pet sodnikov, vendar je drugih zaposlenih na sodišču kar petindvajset, razpravljajoča sodnica pa v predlogu ni utemeljila, zakaj ni mogoče z organizacijo dela preprečiti hčerki sedme tožnice stik s predmetno zadevo. Poleg tega v zadevi tudi ne gre za posebej občutljivo pravno področje (npr. družinskopravno), temveč gre za postopek v zvezi s stvarno služnostjo za potrebe oskrbe z vodo.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje da je nasprotna udeleženka telesno opešana in veliko v postelji ter biva v Domu upokojencev Postojna, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
delegacija pristojnosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezaupanje v delo sodišča - dvom o nepristranskosti sodišča
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z odločitvijo Okrožnega sodišča v A in posledično nezaupanje v pristojno Višje sodišče v A ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče v državi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00077168
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 3, 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost pogodbe - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - drugačna razlaga materialnega prava - pravica stranke do izjave - materialno procesno vodstvo - pritožbena obravnava
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma bilo dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na aplikativno materialno pravo relevantni oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?