predlog za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga - vloga, ki jo vloži stranka sama
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZPP člen 11, 67, 70, 80. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZNP-1 člen 57. ZZZDR člen 207. ZNP člen 44.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - pravdna sposobnost - namen skrbništva - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje strankine procesne sposobnosti.
Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.
zavrženje predloga za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ureditev pomeni ustavnoskladno omejitev postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že presodilo, da je dopustna ureditev, po kateri lahko pravno sredstvo vloži le odvetnik. To toliko bolj velja za revizijo, ki kot pravno sredstvo ni zagotovljeno z ustavo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodnik uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je toženec brat zaposlene na pristojnem sodišču ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo pravdno zadevo o odškodninskem zahtevku zaradi nasilja v družini, utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep, izdan v obravnavani zadevi, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
splošni skupni del - posel rednega upravljanja - hišni red - gugalnica - posel, ki presega redno upravljanje - večinsko soglasje etažnih lastnikov - tričetrtinska večina
Postavitev igral na splošnih skupnih delih, ob nedefinirani lokaciji postavitve teh igral v aktu o vzpostavitvi etažne lastnine, ni posel rednega upravljanja, za sprejem katerega zadošča, da ga sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, temveč posel, ki presega redno upravljanje, za sprejem katerega se zahteva kvalificirana večina soglasij več kakor 75 % etažnih lastnikov.
predlog za dopustitev revizije - sklep o zavrženju pritožbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker je torej revizija zoper izpodbijani sklep dovoljena že po samem zakonu, predlog za dopustitev revizije ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - bivališče zapustnika v tujini
Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, na katerega območju je zapuščina (drugi odstavek 177. člena ZD). Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).
Eden od formalnih pogojev za popolnost predloga je podpis njegovega vlagatelja. To izhaja iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena ZPP, ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge; predvsem pa iz (specialne) določbe 4. točke 335. člena ZPP, ki določa podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporablja tudi za revizijski postopek. Glede na navedeno predlog ni popoln, v skladu s 336. členom ZPP v zvezi s 383. členom ZPP pa se v revizijskem postopku ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
OZ člen 3, 9, 86, 86/1, 88, 88/1. ZDR-1 člen 6, 13, 14, 83, 83/1, 126, 126/1. URS člen 35, 49, 74.
zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - prisilno delo - prepoved prisilnega dela - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - druge vrste plačil iz delovnega razmerja - učinki drugih pogodb na delovno razmerje - kogentne določbe
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, ki sta jo sklenili pravdni stranki v konkretnem primeru, ni bila od delovnega razmerja neodvisna pogodba. Prav nasprotno, konkretne okoliščine primera utemeljujejo sklep, da ni bila le koneksna pogodbi o zaposlitvi, temveč to tudi dopolnjuje - dodatno ureja pravice in obveznosti iz delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Skladno s prvim odstavkom 126. člena ZDR-1 je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno z avtonomnimi pravili. Razlog pogodbene obveznosti (causa) v konkretnem primeru ni bilo plačilo za opravljeno delo v smislu delodajalčeve dajatvene obveznosti v zameno za delavčevo delo. Dogovora o tem ni mogoče najti niti v pogodbi o zaposlitvi niti v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerjih. Toženec okoliščin v tej smeri tudi ni zatrjeval. S ponudbo za sklenitev najemnega razmerja po znižani najemnini je tožnica uresničevala jasen ekonomski interes, da delavec ostane v delovnem razmerju še določen čas po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (vnaprejšnja denarna spodbuda za bodočo lojalnost), ki se je ujemal z ekonomskim interesom toženca po cenovno ugodnejšem bivanju v času trajanja najemnega razmerja.
Določba drugega odstavka 4. člena Pogodbe je tožencu sicer naložila določeno finančno breme v primeru predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (otežila odpoved), a ta poseg ni bil takšen, da bi kršil prepoved prisilnega dela iz 49. člena Ustave, in bi bilo zato treba poseči v načelo prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00073271
ZPP člen 111, 117, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSR člen 4. URS člen 22, 25. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (1999) člen 2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - ugotovitev lastninske pravice - privatizacija - predmet odkupa - stanovanjska pravica - funkcionalna celota - parkirno mesto - pravica stranke do izjave - pravica do pravnega sredstva
spor o pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - menica - menica kot verodostojna listina - izključna pristojnost - postopek v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ).