URS člen 34, 35. ZPacP člen 20, 24, 24/3. OZ člen 6. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - pojasnilna dolžnost zdravnika - informirana privolitev - pacientove pravice - ravnanje lege artis - skrbnost dobrega strokovnjaka - človekovo dostojanstvo - ugoditev reviziji
Pri spremembi iz laparoskopske metode odstranitve maternice v metodo s prerezom trebuha sicer ne gre za razširitev posega, ampak za spremembo metode oziroma postopka zdravljenja (ne gre torej za to, da je potreben dodaten, ampak drugačen poseg), a Vrhovno sodišče sodi, da glede na zahteve 20. člena ZPacP in njihov ustavnopravni namen razlogov za drugačno terapevtsko pojasnilo ter pojasnilo tveganja, kot v primeru (predvidljive) razširitve posega, ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086300
ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - kondikcijski zahtevek - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nadomestilo za uporabo
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00086612
ZPP člen 351, 351/2, 339, 339/2, 339/2-8, 399. URS člen 22, 25. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2.
kreditna pogodba v CHF - varstvo potrošnikov - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi sodišče pravdnima strankama kakorkoli omogočilo, da se o stališčih, ki (v primerjavi s prejšnjo ustaljeno sodno prakso) pomenijo novo (drugačno) razlago relevantne pravne podlage, tudi izjavita. Zaradi spremenjene sodne prakse je zanjo drugostopenjska odločba pomenila prepovedano presenečenje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - konkretizacija navedb - zavrnitev predloga
Smiselno zatrjevana sorodstvena vez med prvo toženko in zaposlenim pristojnega sodišča B. B. ni izkazana. Kot izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1556/2017-II z dne 11. 9. 2018 (priloga B22 spisa), je priimek sorodnikov prve toženke, ki so bili zaslišani kot priče v navedeni zadevi, A. in se torej razlikuje od priimka B. uslužbenca pristojnega sodišča. Poleg tega je B. B. javni uslužbenec in ne funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, doslej z zadevo še ni bil v stiku, pristojno sodišče pa je s 108 sodniki in sodnim osebjem, ki šteje 420 zaposlenih, največje (okrožno) sodišče v državi. Zato bi bilo takšno okoliščino, tudi če bi bila podana, mogoče nadzirati z uporabo instituta izločitve (70. do 75. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela. Vrhovno sodišče je v preteklosti tudi že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča in morebitne nepravilnosti v predhodnem postopku niso razlog za prenos pristojnosti. Navedbe o tesni osebni in prostorski povezanosti prve toženke s pristojnim sodiščem pa so povsem pavšalne ter objektivno gledano ne morejo vzbuditi dvoma o nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00086168
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 8. URS člen 2, 22, 25, 155. ZVPot člen 24. ZPotK člen 6, 7. OZ člen 6,87. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 370, 378.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - zavrnitev revizije - retroaktivnost - razvoj sodne prakse - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe
Sodišča (SEU, za njim pa Ustavno in Vrhovno sodišče) so v odločbah opredelila merila, katere so tiste okoliščine, ki jih mora banka kot dobra strokovnjakinja ob sklenitvi pogodbe z valutno klavzulo predstaviti potrošniku, da lahko štejemo, da je zadostno oziroma učinkovito izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Pri tem s svojo razlago niso posegla v že nastala in zaključena dejanska stanja, temveč so s pravno razlago vsebinsko opredelila abstraktni dejanski stan, katerega uresničenje je pogoj za pravno presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena v skladu z zahtevami prava. Sodišča so tako iskala odgovor na vprašanje, kako bi tedaj (v času sklepanja pogodbe) ravnal dober strokovnjak oziroma kaj bi morala in mogla banka pojasniti kreditojemalcu. Sodna praksa ob nadgrajevanju ni spreminjala vsebine temeljnih načel niti tega, kakšna bi morala biti pojasnila dolžnost pri kreditih z valutno klavzulo. Gre za strokovno vprašanje, na katerega je banka morala znati odgovoriti že tedaj. Banka je kot dobra strokovnjakinja morala vedeti, da so valutni tečaji podvrženi nihanjem, ki lahko pomembno vplivajo na kreditojemalčevo obveznost. Iz preteklih gibanj CHF je bilo razvidno, da gre za valuto, ki je bila podvržena občasnim večjim nihanjem, vključno s periodično apreciacijo. Čeprav konkretnega obsega in časa morebitne apreciacije ni bilo mogoče natančno napovedati, je banka kot strokovna institucija morala poznati (oziroma bi kot dobra strokovnjakinja lahko poznala) spekter možnih valutnih tveganj in njihov potencialni vpliv na obveznosti kreditojemalca. Čim je tako, ji načelo vestnosti in poštenja narekuje dolžnost razkritja. Narekuje ji jo danes in narekovala ji jo je že ob sklepanju sporne pogodbe. Zato ne gre ne za pravo niti za nepravo retroaktivnost. Gre le za primer iz preteklosti, ki ga sodišče presoja danes na temelju starega zakona in upoštevajoč razvijajočo se sodno prakso. Sodišče druge stopnje torej z uporabo stališč novejše sodne prakse ni obšlo prepovedi povratne veljavnosti predpisov, saj je le napolnilno je pravni standard "pojasnila dolžnost" z védenjem, kako bi v času, ko sta pravdni stranki sklenili kreditno pogodbo, ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak.
prepozen predlog - zavrženje predloga za dovolitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Tožniku je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 27. 3. 2025. Glede na to, da je tožnik predlog vložil 12. 5. 2025, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
ZTLR člen 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - prekarij - pravica stranke do izjave - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - pravne napake - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZTLR člen 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovalna doba - prekarij - pravica stranke do izjave - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija krajevne pristojnosti - ugoditev predlogu
Procesno dejanje zaslišanja se bo torej lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem na Ptuju, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem v Novi Gorici in dejanskim bivališčem nasprotnega udeleženca znaša namreč kar 100 km. Razen tega se v skladu z določbo petega odstavka 11. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.
ZPP člen 14,15, 339, 339/2, 339/2/8. URS člen 22, 25. ZNP-1 člen 42. DZ člen 141.
dopuščena revizija - sprememba ureditve stikov - spremenjene razmere - načelo otrokove koristi - predlog za začasno odredbo - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Drži sicer, kot je pojasnilo drugostopenjsko sodišče, da ni odločalo o pritožbi v postopku izdaje začasne odredbe, temveč o glavni stvari, in da je odločanje o (tretjem) predlogu za začasni odredbi, za katerega je sicer ugotovilo, da ga prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo, po izdaji sklepa drugostopenjskega sodišča o glavni stvari, brezpredmetno. To pa ne spreminja dejstva, da je odločanje o predlogu za izdajo regulacijske začasne odredbe pred prvostopenjskim sodiščem del istega postopka, kot je postopek o glavni stvari, in da so vse trditve strank o dejstvih, tudi če so podane v predlogu za začasno odredbo, del enotnega procesnega gradiva, ki tvori podlago za odločanje. Prvostopenjsko sodišče zato v svoji dokazni oceni v okviru odločanja o glavni stvari ne bi smelo prezreti predlagateljevih trditev iz tretjega predloga za začasno odredbo.
Ker se drugostopenjsko sodišče v pritožbenem postopku ni opredelilo o pomanjkljivosti obrazložitve prvostopenjskega sodišča oziroma teh pomanjkljivosti ni odpravilo samo, je zagrešilo enako kršitev kot sodišče prve stopnje. Ker predlagatelj ni dobil odgovora na svoje konkretizirane trditve, pri čemer te niso bile očitno neutemeljene, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00086550
SPZ člen 34. ZIZ člen 10, 20, 20a, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - motenje posesti - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije