postulacijska sposobnost - laični predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - predlog za dopustitev revizije - pravniški državni izpit (PDI) - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
sodna taksa - predlog za dopustitev revizije - neplačilo sodne takse - fikcija umika predloga za dopustitev revizije
Če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker je ta pogoj izpolnjen, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se predlog šteje za umaknjen.
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - mož sodnice pristojnega sodišča kot pravdna stranka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).
Obstoj drugih tehtnih razlogov v sodni praksi najbolj pogosto zapolnjujejo okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko omajan videz nepristranskosti sodišča. Običajno gre za osebne povezave med stranko postopka in vsemi sodniki tega sodišča. V obravnavani zadevi je takšna zatrjevana okoliščina dejstvo, da je toženec mož višje sodnice A. A., ki je poprej dolga leta sodila na razpravljajočem sodišču.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - dovoljenost ugovora - laičen ugovor - laična pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama
Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katere sodi tudi odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče) stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP), in da če vlogi ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00085829
OZ člen 90, 90/2. ZZK-1 člen 243, 243/4, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 37, 37/2. ZPP člen 191, 191/1, 196.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - povezane pogodbe - enovit pravni posel - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - pogodbeni prenos lastninske pravice - pogojno zemljiškoknjižno dovolilo - nedopusten pogoj - ničnost pogodbe - načelo kavzalnosti - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - domneva dobre vere - raziskovalna dolžnost - nedopustna pravna podlaga - enotni sosporniki
V primeru zahtevka za izbris neveljavne vknjižbe neposredni pridobitelj (oseba iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1) in nadaljnji singularni pridobitelj (oseba iz drugega in tretjega odstavka 244. čelna ZZK-1), ki je v razmerju do tožnika - izbrisnega upravičenca, tretji, nista enotna sospornika.
postulacijska sposobnost - laični predlog - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen.
Tožnik je v času sklepanja aneksa št. 2 poznal dejanske okoliščine glede svojega prikrajšanja ter vedel, da je ta posledica pogodbenega pogoja, ki so mu ga uslužbenci banke prikazovali v drugačni, bistveno napačni luči ter ga zavajali. Ob skrbnem ravnanju bi se lahko obrnil na strokovno pravno pomoč (bolje: bi to za varstvo svojega pravnega položaja mogel in moral storiti). Pravni strokovnjak bi upoštevaje postavljeno pravo tedaj lahko oblikoval ustrezen sodni kondikcijski zahtevek. Ker je tako in je bilo, upoštevaje 5 letni zastaralni rok, za to dovolj časa, ni bilo več nepremagljivih ovir, ki bi utemeljevale nadaljnje zadrževanje teka zastaranja.
URS člen 54. DZ člen 135, 138. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - določitev stikov - največja korist otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00085495
OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 4, 5. ZPotK člen 6. URS člen 2, 14, 22. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4.
dolgoročni kredit v CHF - pojasnilna dolžnost - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - zavrnitev predloga - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - splošno znana dejstva - načelo lojalne razlage - metodološki napotek - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga ZVPot - evropsko pravo - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - sorodstveno razmerje - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljica opisuje strokovna poznanstva iz preteklih postopkov in skupnega delovanja v pravosodju z nekaterimi sodniki, a iz navedb v predlogu ni mogoče sklepati o tesnejših prijateljskih odnosih, ki bi lahko vplivali na (videz) nepristranskost(i) oziroma objektivnost(i) odločanja. Zgolj poznanstvo, še posebej, če je to službeno, ni in ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča.
dopuščena revizija - povzročitev škode - odškodnina za smrt bližnjega - prometna nesreča dveh motornih vozil - soprispevek oškodovanca - ugoditev reviziji
Vrhovno sodišče je že v sodbi in sklepu št. II Ips 657/2007 z dne 3. 6. 2010 nakazalo, kako morajo sodišča ravnati, ko posredni oškodovanec zahteva odškodnino za smrt bližnjega in je v postopku podan ugovor soprispevka neposrednega oškodovanca. Zapisalo je, da če bi svojo smrt povzročil voznik sam, njegovim bližnjim oziroma upravičencem iz prvega odstavka 180. člena OZ odškodnina ne bi pripadala; ker pa je bil za nastanek škodnega dogodka, iz katerega izvira tožnikova škoda, soodgovoren, je tožnik upravičen do odškodnine, zmanjšane za delež voznikove soodgovornosti.
Sodišče druge stopnje ni vsebinsko presojalo pritožbenih navedb v zvezi z zatrjevano soodgovornostjo neposrednega oškodovanca, temveč je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča vsebinski odgovor na te pritožbene navedbe odklonilo. Pritožbeno sodišče bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je za tožničino škodo soodgovoren tudi njen pokojni oče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pojem smiselna uporaba določb ZPP - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotna udeleženka ne bi bila psihofizično sposobna opraviti poti na sodišče.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 164,164/1.
spor o pristojnosti - sedež družbe - izvršba na delež družbenika
Po določbi prvega odstavka 164. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na delež družbenika v družbi in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe. Gospodarska družba B., d. o. o., v kateri ima dolžnik poslovni delež, ki je predmet izvršbe, ima poslovni naslov ..., torej na območju Okrajnega sodišča na Jesenicah. Zato Okrajno sodišče v Kranju pravilno navaja, da ni pristojno za vodenje postopka oprave izvršbe na poslovnem deležu dolžnika v navedeni gospodarski družbi, temveč je to Okrajno sodišče na Jesenicah.