določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj dejstvo, da je direktor toženke uspešen podjetnik, ki je po nespornih trditvah pravdnih strank in razpravljajočega sodnika znan v medijih, še ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodišč, ki se sicer tako ali tako domneva. Ostali konkretizirani očitki tožnika pa so uperjeni v različne procesne odločitve razpravljajočega sodnika v obravnavanem in nekaterih drugih postopkih. Predlog za delegacijo pristojnosti ni namenjen vsebinskemu preverjanju odločitev sodišč nižje stopnje, temu so namenjena predvidena pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00080821
ZFPPIPP člen 278, 278/2. URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijane dolžnikovih pravnih dejanj - vrnitev v stečajno maso - pravica do zasebne lastnine - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali višje sodišče s tem, ko je naložilo toženi stranki, da mora v stečajno maso vrniti nepremičnine, katerih vrednost se je po sklenitvi kupoprodajne pogodbe zaradi vlaganj tožene stranke (gradnje stanovanjske hiše) cca. petnajstkrat povečala, ni pravilno uporabilo drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP (po katerem v primeru, če vračilo ni mogoče, lahko sodišče dosodi le plačilo denarnega nadomestila) in je s tem poseglo tudi v ustavno pravico tožene stranke do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da tožnica ni kot javna uslužbenka del sodnega osebja in tudi ni funkcionar v pomenu nosilca sodne veje oblasti, temveč je kot varnostnica zunanja sodelavka sodišča. Sporno okoliščino je mogoče nadzirati z ustrezno organizacijo delovnega procesa oziroma je v morebitnih posameznih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, mogoče zagotoviti videz nepristranskosti sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. in 75. členu ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede pomembnega materialnopravnega in dejanskega sklopa (vprašanje nujnih deležev) sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski odločbi opredelitev do njih popolnoma izostala, saj je dedič nujni delež uveljavljal šele v pritožbi. Če bi se sodišče druge stopnje prvič ukvarjalo s vprašanjem nujnega dedovanja bi se postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča, kar bi pomenilo kršitev pravice do dvostopenjskega sojenja.
Ugotovitev obstoja določene terjatve je res manj v razmerju do obsodbe na plačilo, a to ne pomeni, da lahko sodišče v (pobotnem) izreku ugotovi obstoj te terjatve v višini zunaj meja, ki jih je začrtal tožnik s tožbenim zahtevkom.
Upoštevaje spoznanja ekvivalenčne teorije, je pri presoji, v katerem delu je umaknjen tožbeni zahtevek, treba upoštevati njegovo dejansko podlago. Ker je pobotni ugovor obrambno sredstvo zoper tožbo, se prvi toženec s pobotnim ugovorom ne more braniti zoper tisti del tožbenega zahtevka, ki ga (zaradi delnega umika) ni več.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00079613
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - čast in dobro ime - svoboda izražanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - prepoved objave - objava sodbe - javno opravičilo - članki
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367č. ZNP-1 člen 37, 37/1.
predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - končni sklep - sklep o uvedbi postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nasprotna udeleženka je predlog vložila sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija tudi ni dovoljena, ker izpodbijani sklep ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 37. člena ZNP).
predlog za prenos krajevne pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled osebe s strani izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vožnja med Okrajnim sodiščem v Celju in Lenartom v Sl. Goricah bi bila povezana z višjimi stroški kot vožnja med Okrajnim sodiščem v Lenartu in Lenartom v Sl. Goricah, sodišče pa bo moralo v konkretni zadevi nasprotnega udeleženca morebiti celo obiskati, saj je nameščen v socialnovarstvenem zavodu. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec dejansko biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00080165
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 60.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na premičninah - sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep, s katerim sodišče druge stopnje potrdi sklep sodišča prve stopnje, da se zavrne ugovor nasprotne udeleženke o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije za odločanje o varstvu in vzgoji, stikih in preživljanju mld. otrok, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je revizija dovoljena pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 10. člena ZIZ). Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 212, 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1. ZZK-1 člen 8.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg služnosti - izvrševanje služnosti - prodaja služeče nepremičnine pred vknjižbo služnosti v zemljiško knjigo - dobrovernost pridobitelja - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost kupca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
laičen predlog za dopustitev revizije - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo (367.č člen ZPP).