POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00089017
SPZ člen 10, 92, 92/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - poizvedovalna dolžnost - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost kupca - dobroverni kupec - zmota o številki nepremičnine - izguba lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiško knjigo - nevknjižena lastninska pravica
Pri presoji, ali ima prednost na podlagi ZLNDL pridobljena lastninska pravica toženke, ki ni bila nikoli vknjižena v zemljiško knjigo, ali kasneje vpisana lastninska pravica tožnice, ki jo je ta pridobila z vpisom v zemljiško knjigo na podlagi prodajane pogodbe, je potrebna celovita presoja vseh zatrjevanih v naravi (in zemljiški knjigi) vidnih okoliščin, ki šele omogočajo sklepanje o tem, kakšna, če sploh, je bila raziskovalna dolžnost tožnice ob ustrezni skrbnosti in nazadnje, ali ji je zadostila.
OZ člen 557, 557/1, 557/3, 561. ZPP člen 370, 378.
dopuščena revizija - zavrnitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - konkludentno soglasje - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - dediči - dedovanje - tožba na razvezo pogodbe - subjektivno vrednotenje - kavza pogodbe - prava in resnična volja - ohranitev pogodbe v veljavi
Ob tako ugotovljenih okoliščinah ni mogoče sklepati, da je preživljankino molčanje pomenilo konkludentno soglasje z nižjim standardom oskrbe. Veljavno konkludentno soglasje namreč predpostavlja svobodno odločitev, kar pa v razmerju, zaznamovanem s strahom, odvisnostjo in notranjo stisko, ni mogoče. Preživljankin molk je bil posledica prisile razmer, ne pa svobodne volje.
DZ člen 176, 176/4, 241, 241-4, 241-6, 242, 256, 257. ZNP-1 člen 107, 107/4.
starševska skrb - odvzem starševske skrbi - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - odvzem mladoletnega otroka - varstvo in vzgoja začasno zaupana tretji osebi - namestitev otroka pri drugi osebi - največja korist otroka - rejnik - imenovanje skrbnika - predlog centra za socialno delo - ponovno odločanje v isti zadevi - preizkus po uradni dolžnosti - meje preizkusa v revizijskem postopku - revizija - delna ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje
Kadar sodišče z odločitvijo razdeli upravičenja, ki sestavljajo starševsko skrb, med več oseb, ena oseba izvaja vsakodnevno varstvo in vzgojo otroka (npr. rejnik), druga pa opravlja nadzorstveno ali odločevalsko funkcijo (npr. skrbnik). Če višje sodišče v pritožbenem postopku vsa ta upravičenja združi v eni osebi, takšna oseba s tem praktično postane nosilka starševske skrbi. V takem primeru mora (višje) sodišče zato opraviti celostno te osebe, z vidika skrbništva zlasti, da presodi, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji, določeni v 241. členu Družinskega zakonika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
V obravnavani zadevi bi moralo pristojno sodišče ali nasprotni udeleženec za opravo procesnih dejanj opraviti pot v razdalji 162 km v eno smer. Očitno tako je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec trenutno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
obvezno zavarovanje v prometu (zavarovanje avtomobilske odgovornosti) - povzročitev škode v prometni nesreči - zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov - zapustitev kraja škodnega dogodka - zahtevek zavarovalnice za povračilo izplačane odškodnine - regresni zahtevek zavarovalnice zoper povzročitelja - odgovornost voznika motornega vozila - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica na podlagi 8. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu upravičena do povračila tudi v primeru, ko zavarovanec oziroma odgovorna oseba ni vedela, da je povzročila škodo, bi pa to morala in mogla vedeti.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 91/1, 367č. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - namestitev v varovani oddelek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
"Laični predlog" sta vložili pooblaščenki osebe, ki je bila nameščena v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in ne ta oseba sama. Zato za obravnavano zadevo ne velja stališče Vrhovnega sodišča, da v nepravdnem postopku sprejema na psihiatrično zdravljenje brez privolitve pacienta ni mogoče uporabiti pravil o omejitvi postulacijske sposobnosti revidenta/predlagatelja, kot jih urejata tretji odstavek 86. in prvi odstavek 91. člena ZPP ob upoštevanju 42. člena ZNP-1, češ da smiselna uporaba določb ZPP v tovrstnih postopkih pomeni pretiran poseg v pacientovo pravico do osebne svobode (19. člen URS).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00088636
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 179, 179/1.
predlog za dopustitev revizije - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - odgovornost delodajalca za škodo - nezgoda pri delu - pretep - škoda povzročena tretjim - funkcionalna zveza med dejavnostjo delodajalca in ravnanjem delavca - varnostnik - tretja oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dopuščena revizija - nedovoljena revizija - revizija v nepravdnem postopku - zavrženje revizije - postopek za ureditev meje
Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) drugačne ureditve ni bilo. Ker je torej v tem postopku revizija po samem zakonu izključena, je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
dopuščena revizija - civilni delikt - vezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo - protipravnost ravnanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - elementi civilnega delikta - obrazloženost revizije - deliktna odškodninska odgovornost - poseg v čast in dobro ime - pritrdilno ločeno mnenje - odklonilno ločeno mnenje
Pritožbeno sodišče je izreklo nedenarno odškodninsko sankcijo po 178. členu OZ, ne da bi ugotavljalo obstoj prvin civilnega delikta. Tako je ravnalo, ker je menilo, da je vezano na kazensko oprostilno sodbo, zaradi česar je treba šteti, da tožnik dejanj, ki ga jih je bremenila obtožnica, ni storil. Takšno ravnanje je napačno. Oprostilna kazenska sodba za tožnika ne nadomešča predpostavk civilnega delikta, ki naj bi ga storila toženka, in so pogoj za izrek odškodninske sankcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088631
OZ člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1. ZPotK člen 6, 7. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 297/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 4, 5.
dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - načelo lojalne razlage - metodološki napotek - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - razlaga ZVPot - evropsko pravo - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču evropske unije - predlog za predhodno odločanje SEU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - predložitvena dolžnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089143
URS člen 2, 22, 25, 155. ZVPot člen 21, 24. ZPotK člen 6, 7. OZ člen 5, 6. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 8. ZPP člen 370, 378. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 169/2/a.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - pravni standard - retroaktivnost - razvoj sodne prakse - pravo EU - ničnost kreditne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - načelo lojalne razlage - ravnanje contra legem artis - zavrnitev revizije
Zahteva po tako opravljeni dolžnosti ni contra legem, torej v nasprotju z nacionalno pravno ureditvijo pojasnilne dolžnosti v 6. in 7. členu ZpotK. Kot že pojasnjeno, se vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, presoja ob upoštevanju celotne pravne ureditve - poleg 6. in 7. člena ZPotK tudi določb o nepoštenosti pogodbenega pogoja, načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ ter meril SEU v zvezi z Direktivo 93/13. Zato ni mogoče pritrditi toženkini tezi o prepovedanem retroaktivnem širjenju pravnega standarda.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - javna funkcija - pomembno pravno vprašanje - kriterij pomembnosti za zagotovitev pravne varnosti in enotnosti uporabe prava - razvoj prava prek sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog, ki naj bi utemeljil objektivni pomen presoje Vrhovnega sodišča (367. a člen ZPP), ima kar 25 strani in vsebuje 10 vprašanj, kar bistveno presega število in obseg pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Že zato predlog očitno ne izpolnjuje zahtev po kratkosti in osredotočenosti.
Tudi ob pregledu zastavljenih vprašanj ni razvidno, zakaj bi odgovori nanje presegli pomen konkretne zadeve, saj razlogov, ki kažejo na objektivni pomen zadeve, predlagatelj jasno ne izkaže. Zgolj dejstvo, da je Upravno sodišče v posamezni zadevi zavzelo določeno pravno stališče, samo po sebi na utemeljuje objektivnega pomena zastavljenih vprašanj, saj nanje Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti samo zato, ker o njih še ni odločalo, če to ne presega pomena (ene) obravnavane zadeve.
Predlog se po vsebini sooča predvsem z razlogi odločitve davčnega organa ter Upravnega sodišča. Obširno povzemanje poteka upravnega in sodnega postopka, prepleteno s tožnikovo grajo tam sprejetih stališč, bi po vsebini ustrezalo kvečjemu tožbi oziroma (že dopuščeni) reviziji. To Vrhovnemu sodišču še dodatno otežuje, da bi lahko razbralo pravne argumente, ki bi utemeljevali dopustitev revizije glede katerega od vprašanj, ki jih navaja predlagatelj.
postulacijska sposobnost - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - laičen predlog - dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč samo o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, in sicer ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Ta sklep zato nima lastnosti končnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VS00088629
ZS člen 113a, 113a/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1, 267/1-b, 267/3.
predlog za dopustitev revizije - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - kondikcijski zahtevek - nadomestilo za uporabo - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37, 216.
nepravdni postopek - revizija v postopku izvršbe - sodna ureditev meje - nedovoljenost revizije - zavrženje predloga za dovolitev revizije
Po prehodni določbi v 216. členu ZNP-1 se postopki, ki so bili pred pristojnimi sodišči začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj (tj. do uveljavitve ZNP-1) veljavnih predpisov. V obravnavani zadevi se je postopek začel pred uveljavitvijo ZNP-1 (predlagatelji so predlog za sodno ureditev meje vložili 17. 9. 2018), kar pomeni, da je v tej zadevi treba uporabiti pred uveljavitvijo ZNP-1 veljaven Zakon o nepravdnem postopku (ZNP). Po določbi 34. člena ZNP revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen če je zakon določal drugače. V zvezi s postopki za ureditev mej (ki so bili urejeni v štirinajstem poglavju tega zakona) takšne, drugačne ureditve ni bilo. V obravnavanem primeru torej revizija ni dovoljena, kar pomeni, da je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP).
premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - načelo enakosti pred zakonom - denarna odškodnina - škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je prisojena odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v skladu z dosedanjo prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija - nujna delegacija - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost - nezadovoljstvo z delom sodišča - selitev - poznanstvo med sodniki - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča - nekonkretizirane navedbe - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti zaradi naknadne spremembe prebivališča tožnice bi nasprotoval smislu določanja splošne krajevne pristojnosti po prebivališču toženca, pravzaprav pa niti ne bi prispeval k ekonomičnosti - povzročil bi le, da bi se na obravnave (namesto tožnice) moral voziti toženec. Navedbe o tem, s kom in kako naj bi bil toženec povezan, so posplošene, domnevne toženčeve izjave pa ne odražajo delovanja sodnikov pristojnega sodišča. Tožnica v svojem predlogu predvsem izraža nezadovoljstvo z dosedanjim vodenjem postopkov.