Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Predlog se zavrne.
Prenos pristojnosti je namenjen predvsem lažjemu in cenejšemu delu oziroma postopanju pristojnega sodišča (torej ekonomičnosti postopka) in ne večji ali manjši komoditeti strank. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru. Zgolj okoliščina, da ima samo nasprotni udeleženec stalno prebivališče na območju Višjega sodišča v Ljubljani, ne pretehta v prid predlogu za prenos pristojnosti.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Revizija je v postopkih izvršbe in zavarovanja omejena le na točno določene sklepe. Zoper preostale sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija ni dovoljena. Tak je tudi sklep o izdaji začasne odredbe.
Odločitev precedenčnega sodišča je odvečna takrat, ko pomen pravnega vprašanja ne sega prek konkretne zadeve, ker spodnjo premiso sestavljajo zelo specifične dejanske okoliščine primera.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Tožnik predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam. Tega, da ima opravljen pravniški državni izpit ni zatrjeval, in tudi ne izkazal. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme pritožbeno sodišče v primeru zamudne sodbe ponovno vrednotiti dejanske okoliščine glede obsega škode, če pritožba teh vprašanj ne odpira in se tožnica v zvezi s temi vprašanji, ki niso bila prerekana, v odgovoru na pritožbo ni opredelila.
Udeleženka je vložila predlog za dopustitev revizije po očetu, ki ni odvetnik, niti zakoniti zastopnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato za vložitev predloga nima ustrezne postulacijske sposobnosti.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno očita kršitve prvega odstavka 272. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZVPot ter členi 6, 7 in 8 Direktive in z njo povezano sodno prakso SEU. Tako glede četrte kot prve alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot je s stališčem o neizpolnjenosti predpostavk za obstoj nepoštenega pogodbenega pogoja in z dodajanjem pravno neutemeljenih zahtev v razmerju do potrošnika, ki naj bi morala za njegovo izkazanost posebej še dokazati neugoden vpliv na njun ekonomski, finančni in socialni položaj, ter glede vprašanja nasprotovanja pogodbenega pogoja načelu vestnosti in poštenja (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot) odstopilo od stališča Vrhovnega sodišča v odločbi II Ips 8/2022 (in tudi kasnejših odločbah), ki temelji na sodni praksi SEU v zvezi s pravilno uporabo Direktive.
Gre za pomembno kvalitativno prostorsko razliko v razdalji, ki utemeljuje prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
Splošno izraženo stališče stranke, da naj bi imelo sodišče zaradi njenih predhodnih postopkov pred tem sodiščem o njej že izoblikovano mnenje, ne daje podlage za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tudi nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerem stranka gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne nudi podlage za obstoj razumno utemeljenega dvoma javnosti v objektivno nepristranskost sojenja.
Predlog se zavrne.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Predlog se zavrne.
Ugotovi se, da se postopek nadaljuje.
Okoliščina, da je ena od strank zaposlena na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje. Drugače je, ko je položaj na sodišču zaposlene stranke po naravi tak, da prihaja v stik z večino ali vsemi zaposlenimi in gre za občutljivo zadevo s področja družinskih razmerij.