določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Ob odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine posameznega primera. Glede na slovenske razmere ne gre za zelo majhni sodišči, kar bi sicer pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti lahko ustvarilo vtis o pristranskosti vseh sodnikov sodišča. Malo verjetno je, da bi prav vsi, to je skupno 16 sodnikov in 89 zaposlenih, med seboj sodelovalo ali prijateljevalo. Tega predlog niti ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi položaj upnice, ki je zaposlena na drugem sodišču in ni sodnica (ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti), naravo zadeve (ne gre za občutljivo zadevo, temveč za izterjavo zelo nizkega zneska) ter dejstvo, da je predlog za delegacijo podalo sodišče samo in ne eden od udeležencev postopka. Ob odločanju po 67. členu ZPP je namreč pomembno tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na pristojno sodišče nesorazmerno obremnjujoče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik nepristojnega prvostopenjskega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost - videz nepristranskosti - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je tožnica sodnica drugega sodišča iste stopnje, ki posluje v drugem mestu kot pristojno sodišče, ne more ogrožati (videza) nepristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - strokovna sodelavka - trajanje postopka - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče, kot strokovna sodelavka zaposlena hči predlagatelja (tega pa v postopku tudi zastopa kot njegova pooblaščenka), je okoliščina, ki bi pri zunanjem opazovalcu lahko omajala videz nepristranskosti sodišča.
Je pa treba v tej zadevi pretehtati tudi nasproten razlog, da namreč ta nepravdni postopek teče že 15 let. Takšna okoliščina običajno govori zoper prenos pristojnosti v tako pozni fazi. Vendar je Vrhovno sodišče tokrat izjemoma upoštevalo dve dodatni okoliščini.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotna udeleženka ne bi bila psihofizično sposobna opraviti poti na sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristanskost - zapuščinski postopek - dedič - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja v tem zapuščinskem postopku sodnica na sodišču, ki je sicer pristojno za obravnavo zadeve, je enega najbolj tipičnih in torej očitnih razlogov, ki spodmikajo videz nepristranskosti sodišča. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje o tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Domžalah.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - manjše sodišče - organizacija dela - zaposlitev pravdne stranke na na pristojnem sodišču - upnik - izvršilni postopek - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico, zato dela ni mogoče organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Pooblaščencu tožnice in stranske intervenientke je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 12. 11. 2024. Glede na to, da je predlog vložil 18. 4. 2025, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 67, 71, 74
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - postopek osebnega stečaja - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - aktiva in pasiva premoženja - odplačilo posojila - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - pripoznava dolga - pisna pripoznava dolga - pripoznava dolga po temelju - pripoznava zastarane obveznosti - načelo akcesornosti - odpoved zastaranju
Za veljavnost izjave o pripoznavi zastaranega dolga zadošča pripoznanje temelja terjatve, morebitna navedba določenega zneska v izjavi o pripoznavi zastarane obveznosti pa ne zadošča za ugotovitev utemeljenosti višine zahtevka iz tega naslova.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - poznanstvo stranke in sodnice pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sodišča - manjše sodišče - upnik - izvršilni postopek - ugoditev predlogu
Predlog je utemeljen. Na izvršilni oddelek sodišča sta razporejeni dve sodnici, ki sta v vsakodnevnem delovnem stiku z upnico iz navedenega izvršilnega postopka, zato ni mogoče dela organizirati tako, da izvršilna zadeva ne bi bila dodeljena sodniku, ki je v neposredni delovni povezavi z upnico.
predlog za dopustitev revizije - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - postopek z izvedencem - pravica do izjave - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - soočenje izvedencev - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/2, 367č, 384, 384/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper sklep o stroških - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - revizija zoper sklep, s katerim postopek ni pravnomočno končan - laičen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pod pogoji, ki jih določa ZPP, je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člen ZPP), revizija zoper tak sklep ni dovoljena in je vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).