postulacijska sposobnost - laični predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama (oziroma po zakonitem zastopniku) pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Dokaz o tem mora priložiti predlogu za dopustitev revizije, sicer sodišče predlog zavrže.
Prva nasprotna udeleženka predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri tem pa ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravno sredstvo - obremenjenost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Večja obremenjenost pristojnega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči ni samostojen razlog za prenos pristojnosti v skladu z določbo 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00089608
OZ člen 190, 190/1, 196. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZPP člen 252, 252/1.
dopuščena revizija - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek - premik premoženja - povračilo vlaganj v nepremičnino - zahtevek za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - trenutek nastanka koristi in prikrajšanja - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - obogatitveno načelo - obogatitveni princip - vrnitveno načelo - skupna vlaganja - večvrednost nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - metoda ugotavljanja višine zahtevka - višina koristi - vrednost v času odločanja - čas prehoda koristi - zapadlost terjatve - izguba posesti vlagatelja - nečista denarna terjatev - neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - povračilo stroškov vlaganj - nabavna vrednost nepremičnin - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev po razvezi zakonske zveze - valorizacija terjatev - odstop od sodne prakse
V tej zadevi je ostalo odprto še vprašanje, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Ker med življenjskim primerom in končnim rezultatom, ki se odrazi v denarnem znesku, ni istovetnosti, je za ugotavljanje slednjega potrebna metoda, prek katere se to ugotovi posredno. Merila, ki naj začrtajo izhodišče te metode, so materialnopravna. Njihovo bistvo je, da se udejanji načelo izravnalne pravičnosti. To terja, da lastnik s plačilom ustreznega denarnega zneska izravna porušeno vrednostno neravnovesje na obligacijskopravnem področju.
Metoda, imenovana nabavno vrednostni način izračuna z obravnavo nadomestitvenih stroškov, ustreza obogatitvenemu načelu in s tem izravnalni pravičnosti. Upošteva namreč, koliko je zaradi preteklih vlaganj nepremičnina na dan, ko je tožnica odšla iz skupnega doma, vredna več, kot bi bila brez njih. To za materialnopravni preizkus - v položaju, ko lastnik ne ponudi konkretiziranih ugovorov - zadošča.
Pritožbeno sodišče pa je to metodo materialnopravno napačno uporabilo v delu, v katerem je večvrednost nepremičnine presojalo po cenah na dan sojenja. Pravilno je, da se večvrednost ugotavlja po cenah v času, ko je prišlo do premika premoženja, to pa je trenutek prenehanja zakonske skupnosti.
delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - zaposlitev toženke na pristojnem sodišču - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - okoliščine konkretnega primera - izjema od splošnega pravila - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, začasno biva na območju drugega sodišča, ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Pred očmi mora imeti vse okoliščine konkretnega primera. Te morajo biti v predlogu jasno in konkretno predstavljene. Institut prenosa pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati ozko. Tak preizkus zaradi pomanjkljivo obrazloženega predloga ni mogoč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - strokovna sodelavka - različni sodišči - zavrnitev predloga
Ob odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine posameznega primera. Glede na slovenske razmere ne gre za zelo majhni sodišči, kar bi sicer pri razumnemu zunanjemu opazovalcu in v očeh javnosti lahko ustvarilo vtis o pristranskosti vseh sodnikov sodišča. Malo verjetno je, da bi prav vsi, to je skupno 16 sodnikov in 89 zaposlenih, med seboj sodelovalo ali prijateljevalo. Tega predlog niti ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi položaj upnice, ki je zaposlena na drugem sodišču in ni sodnica (ni funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti), naravo zadeve (ne gre za občutljivo zadevo, temveč za izterjavo zelo nizkega zneska) ter dejstvo, da je predlog za delegacijo podalo sodišče samo in ne eden od udeležencev postopka. Ob odločanju po 67. členu ZPP je namreč pomembno tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopanja (11. člen ZPP) ter s tem zagotavljanje ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS)
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik Okrožnega sodišča v B., katerega organizacijska enota je tudi Okrajno sodišče v A., je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom v korektnost postopka in nepristranskosti odločanja. Sodniki navedenega okrožja se med seboj poznajo, pri čemer pa sta bili sodnici Okrajnega sodišča v A., v času njunega pripravništva, podpisana sodnica pa tudi v času opravljanja dela strokovne sodelavke na Okrožnem sodišču v B., veliko sodelovali pri reševanju zadev omenjenemu sodniku. Z omenjenim sodnikom se osebno poznajo in se tudi sedaj občasno srečujejo še zlasti na zborih sodnikov, tako da gre za tesnejše stike.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje osebe, katere postavitev pod skrbništvo se predlaga (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Oseba, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka, se zasliši tam, kjer biva. Zakon torej predvideva presojo sposobnosti nasprotnega udeleženca na podlagi zaslišanja, kar v konkretnem primeru pomeni, da bi Okrajno sodišče na Jesenicah moralo nasprotnega udeleženca videti in zaslišati oziroma obiskati tam, kjer dejansko prebiva, in kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Procesno dejanje zaslišanja se bo lažje, hitreje in z manj stroški izvedlo pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, na čigar območju je nasprotni udeleženec nastanjen v navedenem domu. Razdalja med Okrajnim sodiščem na Jesenicah in dejanskim prebivališčem nasprotnega udeleženca namreč znaša 210 kilometrov, dejansko prebivališče nasprotnega udeleženca pa se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Lenartu.
Poleg tega se v skladu z določbo petega odstavka 15. člena ZNP-1 v primeru, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvideva tudi krajevno pristojno sodišče njegovega začasnega prebivališča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - restriktiven pristop - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - oddaljenost sodišča - trajanje sodnega postopka - zavrnitev predloga
Prenos pristojnosti na drugo sodišče, da bi bil prevoz do udeleženke postopka dobre pol ure krajši, ne bi bil smotrn.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na pristojno sodišče nesorazmerno obremnjujoče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristanskost - zapuščinski postopek - dedič - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je dedinja v tem zapuščinskem postopku sodnica na sodišču, ki je sicer pristojno za obravnavo zadeve, je enega najbolj tipičnih in torej očitnih razlogov, ki spodmikajo videz nepristranskosti sodišča. Ker je tako, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo ter za odločanje o tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Domžalah.
nezakonito pridobljen dokaz - pravica do zasebnosti - nedotakljivost stanovanja - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00089236
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 3, 13, 13/1, 19. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - protipraven odvzem otroka - postopek po Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok - zahteva za vrnitev otroka - vrnitev otroka - izročitev otroka - začasna odredba - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklepi o vrnitvi otroka so po vsebini najbližji začasni odredbi. V skladu z določbo 10. člena ZIZ je revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP, dovoljena zoper sklepe, izdane na drugi stopnji, s katerimi je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Revizijo je torej zakonodajalec omejil le na točno določene sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja. Zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa revizija ni dovoljena. Takšen je tudi sklep v obravnavani zadevi. Ker podlage za dovoljenost revizije zoper obravnavani sklep sodišča druge stopnje ni, revizije sploh ni mogoče dopustiti.
prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Pooblaščencu tožnice in stranske intervenientke je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 12. 11. 2024. Glede na to, da je predlog vložil 18. 4. 2025, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.