Zdravstvene težave obeh tožencev so izkazane. Iz njunih navedb in predložene dokumentacije je razvidno, da bi dostop do sodišča v Novem mestu zanju predstavljal težko premostljivo breme. Pravni standard "lažje oprave postopka" iz 67. člena ZPP je treba vsebinsko napolniti z načelom humanosti. Takšna razlaga narekuje prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani.
Dolžnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in ob tem ni zatrjeval ter izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti.
V obravnavani zadevi ne gre za izključno, pač pa za izbirno krajevno pristojnost. Sodišče ni imelo ustrezne zakonske podlage, da bi se po uradni dolžnosti lahko izreklo za krajevno nepristojno.
Ker hkrati ni mogoče spregledati razlogov sklepa, ki govorijo v prid prenosu pristojnosti iz razlogov smotrnosti, je Vrhovno sodišče te obravnavalo kot predlog za prenos pristojnosti in mu ugodilo.
Dopusti se revizija o vprašanju:
Ali je v skladu s 7. členom, prvim odstavkom 141. člena in prvim odstavkom 173. člena Družinskega zakonika odločitev sodišča druge stopnje, s katero je uredilo stike otroka z očetom?
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je mogoče občini očitati protipravno opustitev dolžnega ravnanja v smislu 131. člena Obligacijskega zakonika zaradi neizvedbe več začasnih zaščitnih ukrepov po 4. alineji drugega odstavka 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami?
Tožnikovi očitki o nezačetih drugih sodnih postopkih in vzrokih za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo nad tožnikom pred pristojnim sodiščem, s katerimi tožnik utemeljuje nezaupanje v pristojno sodišče, kažejo le na njegovo nezadovoljstvo s predhodnimi postopki, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne more utemeljiti prenosa pristojnosti.
Predlog se zavrne.
Vrhovno sodišče iz vpogleda v letni razpored dela pristojnega sodišča ugotavlja, da je tožnica sodnica na pristojnem sodišču, in sicer sodi v pravdnih, družinskih in kazenskih zadevah. Navedena okoliščina bi lahko vzbudila dvom v nepristranskost (vseh sodnikov) sodišča in zato pomeni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
Predlog se zavrne.
Dejstvo, da je stranka postopka nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča in posledično poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ko gre za časovno odmaknjeno poznanstvo, stranka pa niti ne trdi, da bi stiki še obstajali.
Predlog se zavrne.
Hipotekarni upnik ni stranka obravnavanega izvršilnega postopka. Poleg tega gre za predlog, vložen zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice, zoper katerega revizija ni dovoljena, postulacijska sposobnost za vložitev predloga ni izkazana.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so potrebna številna procesna dejanja, ki narekujejo, da sodnik v nepravdnem postopku obišče nasprotnega udeleženca. Smotrno je, da to stori sodnik sodišča, ki se nahaja v bližini socialnovarstvenega zavoda. V obravnavani zadevi razdalja med Okrajnim sodiščem v Celju in zavodom znaša prek sto kilometrov, razdalja med Okrajnim sodiščem v Ljutomeru in zavodom pa zgolj pet kilometrov. Gre za kvalitativno razliko, ki narekuje prenos pristojnosti.
Predlog za postavitev vprašanj Sodišču Evropske unije, ki ga stranka ponudi Vrhovnemu sodišču, mora biti ustrezno konkretiziran. Predlog, ki je zgolj navržen in izgubljen v 49 strani dolgi vlogi, ki bi morala biti glede na zahteve iz 367.b člena ZPP kratka, jedrnata in hitro preverljiva, ne odpira problema resnične uporabe evropskega prava v konkretni revizijski zadevi. To pomeni poskus zlorabe stališč Sodišča Evropske unije iz zadeve Kubera ter poskus nepotrebnega obremenjevanja Vrhovnega sodišča z zgolj navideznim predlogom. Pavšalna izjava zato ne omogoča vsebinskega odgovora.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča v izpodbijanem sklepu, da ideja, da je potrošnik v razmerju do prodajalca ali ponudnika v podrejenem položaju glede pogajalske sposobnosti in ravni obveščenosti, skladno s sodno prakso Sodišča EU predstavlja neizpodbojno pravno domnevo?
Ali je že na podlagi ugotovitve, da pojasnilna dolžnost v posamezni zadevi ni bila ustrezno izpolnjena, brez kakršne koli nadaljnje presoje, mogoče zaključiti, da je sporni pogodbeni pogoj v nasprotju s 4. alinejo prvega odstavka 24. člena (takratnega) ZVPot?
Ali je odločitev višjega sodišča, da potrdi prvostopenjsko sodbo, materialnopravno pravilna in ustrezno obrazložena?
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sta tožnika upravičena do zakonskih zamudnih obresti od obrokov, ki so bili plačani šele od vložitve tožbe dalje.