delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - načelo smotrnosti - ugoditev predlogu
V tovrstnih postopkih je Vrhovno sodišče redoma soočeno s položajem, ko se oseba, ki naj se postavi pod skrbništvo, nahaja na drugem koncu države kakor stalno prebivališče. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi. Razdalja med Sežano, na območju katerega ima nasprotni udeleženec stalno prebivališče ter Mengšem, kjer se nasprotni udeleženec nahaja zgolj 2 km stran od Okrajnega sodišča v Domžalah, je tolikšna (95 km), da v postopku te vrste utemeljuje prenos pristojnosti.
ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 67. ZOdv člen 11, 11/2
prenos pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - krivično sojenje - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - nezaupanje v delo sodišča - načelo hitrosti postopka - zloraba procesnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - načelo vestnosti in poštenja - nedovoljena vloga - dovoljenost predloga za delegacijo - nedovoljenost predloga za prenos pristojnosti - zavlačevanje postopka - zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka - zavrženje vloge - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP; glej tudi drugi odstavek 11. člena ZOdv).
Takšna špekulativna ravnanja ne morejo uživati pravnega varstva in takšne vloge ni mogoče upoštevati - ni dovoljena. Prvi odstavek 11. člena ZPP namreč sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku.
Ker navideznega predloga za prenos pristojnosti ni zavrglo že pristojno sodišče, je predlog zavrglo Vrhovno sodišče. Ob tem je odvetnika tudi denarno kaznovalo.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - smotrnost - ugoditev predlogu
Postopek v obravnavani zadevi bo enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, saj se nasprotni udeleženec nahaja v domu Mavida group, Podružnica Rogaška Slatina, Celjska cesta 11, Rogaška Slatina, kjer tudi biva. Razdalja med mestoma Ljubljana in Rogaška Slatina znaša 112,71 km, razdalja med mestoma Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah pa zgolj 9,26 km.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstveno razmerje stranke s sodnikom pritožbenega sodišča - sorodstvo stranke v postopku in sodnika pritožbenega sodišča - restriktivna razlaga - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je sorodnik enega od udeležencev postopka zaposlen na pristojnem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Samo dejstvo, da je predlagateljičina mati sodnica na višjem sodišču, ki bi odločalo o morebitni pritožbi v obravnavani zadevi, torej ni bilo razlog za sklep, da bi zaradi njenega položaja v sodni hierarhiji, morebitnih poznanstev ali vpliva znotraj pravosodnega okolja, obstajal utemeljen dvom o videzu nepristranskosti sodišča prve stopnje in zato za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Obravnavani postopek je drugačen od prej navedenih postopkov, ki sicer potekata med istima udeležencema. Po vsebini ne gre za posebej občutljivo pravno vsebino (npr. družinskopravno) ali za reševanje spora (npr. pravdni postopek), temveč za nepravdni postopek, ki je namenjen ureditvi medsebojnih razmerij. Poleg tega predlog za delegacijo pristojnosti tokrat vlaga predlagateljica, katere mati je sodnica višjega sodišča (ne njen procesni nasprotnik kot v predhodnih dveh primerih); sodišče prve stopnje pa razlogov za delegacijo pristojnosti ne najde.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Dejstva, da je A. A., sestra tretjega toženca, pri sodišču zaposlena kot svetovalka v pravosodju, pri čemer opravlja delo namestnice vodje urada predsednika sodišča, kažejo na to, da so se med njo in razpravljajočim sodnikom kot tudi ostalimi sodniki sodišča, s katerimi se vsakodnevno srečuje, vzpostavila tesnejša kolegialna oziroma službena razmerja; gre tudi za manjše sodišče, z manjšim številom sodnikov, zaradi česar so prav tako med zaposlenimi vzpostavljeni tesnejši delovni odnosi. Razen tega ji je omogočen tudi dostop do vpisnika PUND, v katerem se vodi pravdna zadeva, v kateri kot stranka nastopa njen bližji sorodnik.
Podan je drug tehten razlog, da sodišče ne odloča v tej pravdni zadevi, saj bi se tako pri nasprotni stranki kot tudi v javnosti lahko pojavil dvom v nepristransko odločanje sodišča (objektivni videz nepristranskosti).
GZ-1 člen 107, 107/2, 108, 108/3. ZZK-1 člen 8, 8/1, 80, 80/3, 81, 81/3, 100, 100/3, 100/4, 100a
dopuščena revizija - zaznamba spora - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - izbris iz zemljiške knjige - izbris zaznambe - inšpekcijski postopek - javni interes - predložitev listine - sprememba lastnika - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - pričakovana lastninska upravičenja - nelegalna ali neskladna gradnja - namen zakona - razlaga zakona - smiselna uporaba določb zakona - ugoditev reviziji
Zaznamba spora je usmerjena v varovanje obstoječih lastniških struktur oziroma želi tožencu po vloženi tožbi preprečiti pravno veljavno odsvojitev ali obremenitev.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo poštenega tretjega varuje le v tem, da se lahko zanese na pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, ne pa tudi na pravna dejstva.
Nelegalna gradnja obstaja neodvisno od spora (o lastninski pravici), vpis takšne zaznambe pa ima zgolj deklaratorni učinek. Kasnejši vpis nelegalne gradnje v morebitna tožnikova lastninska upravičenja ne posega.
Po naravi in namenu ureditve zaznambe spora in ureditve zaznambe neskladne gradnje se pravno pravilo tretjega odstavka 81. člena ZZK-1 ne nanaša na primer zaznambe neskladne gradnje.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
V obravnavani zadevi je prevoz potreben v vsakem primeru. Pri tem ne more biti bistveno, ali bo ta trajal nekaj minut več ali manj. To velja še toliko bolj, ko okoliščine konkretnega primera ne kažejo na to, da nasprotni udeleženec ne bi bila psihofizično sposoben opraviti poti na sodišče.
Ker gre pri delegaciji pristojnosti za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Poleg tega bi predlagateljica predlog že sama lahko vložila tudi pri sodišču začasnega prebivališča nasprotne udeleženke.
postulacijska sposobnost - laični predlog - laična vloga - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljeno izredno pravno sredstvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama (oziroma po zakonitem zastopniku) pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Dokaz o tem mora priložiti predlogu za dopustitev revizije, sicer sodišče predlog zavrže.
Prva nasprotna udeleženka predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri tem pa ni zatrjevala niti izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit.
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - dejansko prebivališče - zavrnitev predloga
Okoliščina bivanja na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča nesorazmerno obremenjujoče za nasprotnega udeleženca ali sodišče.
Ne samo, da v obravnavani zadevi okoliščine konkretnega primera ne kažejo na nesorazmerno obremenitev sodišča ali nasprotne udeleženke zaradi premoščanja razdalje z dejanskega bivališča, temveč je sodišče, ki je podalo predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, glede na razdaljo celo najbližje sodišče dejanskemu bivališču nasprotne udeleženke.
laičen predlog - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - nedovoljen predlog - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njegov predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniška pomočnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Dejstvo, da so vse tri toženke zaposlene na sodečem sodišču, prva toženka opravlja celo funkcijo sodnice in namestnice vodje enega izmed oddelkov sodišča, predstavlja takšno okoliščino, ki bi utegnila povzročiti dvom strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in bi lahko ogrozila percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00089841
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371
predlog za dopustitev revizije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - pravila vračanja - glavnica - obresti - obogatitev - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanje tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek.
spor za ugotovitev očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - rok za vložitev otrokovega predloga za ugotovitev očetovstva - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog pristojnega sodišča za prenos pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravno sredstvo - obremenjenost pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Večja obremenjenost pristojnega sodišča v primerjavi z drugimi sodišči ni samostojen razlog za prenos pristojnosti v skladu z določbo 67. člena ZPP.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
V tej zadevi je sodnik kot član tožene stranke eden od skupnih lastnikov, na katerih tožnika vtožujeta obstoj stvarne služnosti. Tožena stranka po zakonu nima sposobnosti biti stranka, vendar ni pravna oseba, njeno premoženje pa je v solasti oziroma skupni lasti članov. Sodnik sicer ni neposredni udeleženec tega postopka, vendar bo izid vplival tudi na njegov pravni položaj, saj bodo lahko nepremičnine, ki so tudi v njegovi lasti, obremenjene s služnostjo.
Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da bi sojenje na sodišču katerega sodnik je, gre pa tudi za manjše sodišče, lahko pri strankah in javnosti vzbudilo dvom o nepristranskosti sodišča.