CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00084735
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. ZIZ člen 226, 227, 268, 272, 273. ZPP člen 367a, 378, 385/3, 391.
zahteva za varstvo zakonitosti - regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - Direktiva Sveta 93/13/EGS - posojilo v tuji valuti - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - učinek sklepa o začasni odredbi - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Odgovor na vprašanje, ali je ukrep po izdani začasni odredbi, v skladu s katerim pogodba in notarski zapis (začasno) ne učinkujeta, zadosti učinkovit, je pritrdilen. Tudi zato štejemo, da je sodno varstvo z izdajo sodbe, ki ugotavlja ničnost pogodbe in notarskega zapisa, učinkovita. Ker v takšnem primeru sodne odločbe ne podkrepimo s prepovedjo vlaganja predlogov za izvršbo in s pretnjo denarne kazni, ni nobenega razloga, da bi v primeru izdane začasne odredbe ravnali drugače.
Posredna navezna okoliščina napotuje na smiselno uporabo pravila iz 58. člena ZPP, ki ureja pristojnost v sporih o letalu in ladji. Za te spore je izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega se vodi vpisnik, v katerega je vpisano letalo. Register zrakoplovov vodi Javna agencija za civilno letalstvo (22. člen ZLet), ki ima sedež v Ljubljani.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 75, 75/1.
vznemirjanje lastninske pravice - garaža - terasa - imisija - pravni standard - odvzem svetlobe - prepovedana imisija - dvorišče - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (zmotno napolnilo pravni standard prepovedanih imisij), ko je v konkretnem primeru štelo, da izgradnja garaže s teraso na tožnikovi meji ni bistvena imisija.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - laičen predlog - laična vloga - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper pravnomočne odločbe višjih sodišč so mogoča le izredna pravna sredstva. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizija se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal.
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog za dopustitev revizije zakonskih zahtev o obvezni vsebini predloga za dopustitev revizije ne izpolnjuje. Razen floskule, da odločitev o postavljenih vprašanjih lahko vpliva na zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava prek sodne prakse, ne ponudi nikakršne vsebinske obrazložitve. Ne vsebuje namreč razlage, zakaj sta postavljeni vprašanji pomembni za pravni red; ne pojasni, kako sta nižji sodišči razumeli sporno pravno pravilo in zakaj naj bi bilo njuno razumevanje napačno. Toženec v pretežnem delu ponavlja, kar je zatrjeval že v pritožbi, z argumenti sodišča druge stopnje tako glede domnevnega vpliva epidemije covid-19 na odgovornost poslovodstva in likvidacijskih upraviteljev kot glede višine nastale škode pa se ne sooči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00084032
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ-UPB1 člen 190.
večvrednost nepremičnine - skupna vlaganja - višina terjatve - višina - skupno premoženje - zakonska zveza - bivša zakonca - vrednost v času odločanja - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje o višini skupne terjatve bivših zakoncev, ki sta med trajanjem zakonske zveze vlagala v nepremičnino v izključni lasti toženca (natančneje, ali je nabavno vrednostna metoda za ugotavljanje večvrednosti nepremičnine po cenah na dan sojenja materialnopravno pravilna).
rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Tožnici je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 11. 9. 2024. Glede na to, da je tožnica predlog vložila 24. 12. 2024, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 367.b člena ZPP).
delegacija pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodniški pripravnik - zavrnitev predloga
Sodniško pripravništvo je začasne narave, sodnica mentorica pa zlahka nadzira dostop sodniške pripravnice do zadev, s katerimi se ta ukvarja v okviru programa pripravništva. To, da pri sodnici pristojnega sodišča opravlja pripravništvo pripravnica, ki je zaposlena pri pooblaščenki tožencev, ni okoliščina, ki bi v očeh javnosti lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost pristojnega sodišča.
delovni stroj kot nevarna stvar - ravnanje tretje osebe - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - soprispevek oškodovanca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - višje sodišče - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvami sodišča - trajanje postopka - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v preteklosti že večkrat pojasnilo, da delegacija pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih kršitev pri postopanju in odločanju sodišča niti sankcija za morebitno sodnikovo nepravilno delo ali zavlačevanje postopka. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z ZVPSBNO.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - zapuščinski postopek - predlog stranke - strojepiska - manjše sodišče - bivša žena - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med slednje je uvrstiti tudi takšno personalno povezavo med stranko in sodniki ali sodnim osebjem sodišča, ki krni videz nepristranskosti.
Okrajno sodišče v A. sodi med manjša sodišča v državi. Ob okoliščini, da je bivša žena dediča, ki je trenutno udeležen v dveh zapuščinskih postopkih na tem sodišču, zaposlena na pristojnem sodišču kot vodja strojepisnice, dnevno sodeluje s sodniki in ima pri tem vpogled v spise, je po presoji Vrhovnega sodišča izpolnjen pogoj za prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ekonomičnost postopka
Okoliščina bivanja v zavodu na območju drugega sodišča ni samodejen razlog za prenos pristojnosti. Tako Vrhovno sodišče ravna in pristojnost prenese, kadar je premoščanje razdalje z dejanskega bivališča na naslovno sodišče nesorazmerno obremenjujoče. Če temu ni tako, Vrhovno sodišče predlog zavrne. Mora iti za kvalitativno prostorsko razdaljo, ki utemeljuje izjemen ukrep prenosa pristojnosti. Če pa je prevoz v vsakem primeru potreben, ne more biti bistveno, ali bo trajal nekaj minut več ali manj.