• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8
  • 141.
    UPRS Sodba III U 303/2018-16
    4.5.2021
    UP00045940
    Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 32, 32/4. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 118, 156.
    neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu - čezmerna prijava površin

    Ugovor tožnika, ki se nanaša na (naknadno poslane) neupoštevane fotografije, da je potrebno šteti površine kot obdelane glede na to, da so bile obdelane do 15. oktobra, ni utemeljen. Četrti odstavek 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljaviti Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Svet (ES) št. 73/2009 določa, da se površine štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da morajo površine nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. Tožnik tekom leta na spornih zemljiščih tudi ni uveljavljal višje sile in izjemnih okoliščin, kljub temu, da se je z nepravilnostjo (neobdelanostjo) spornih zemljišč seznanil že ob izvajanju kontrole na terenu in sestavljanju zapisnika ter bi nepravilnost lahko uveljavljal naknadno.

  • 142.
    UPRS Sodba I U 512/2021-10
    4.5.2021
    UP00054248
    ZUP člen 214. ZUS-1 člen 37. ZDUOP člen 45, 45/6.
    COVID-19 - začasno čakanje na delo - subvencioniranje zaposlitev - nadomestilo plače - neobrazložena odločba
    Toženčev zaključek, da se tožniku pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne prizna za pri njem zaposlene A. A, B. B., C. C. in D. D., ker ima za njih sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, bi moral temeljiti na navedbi konkretnih pravnih (zakonskih) norm, ki izključujejo hkratno prejemanje subvencije v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in delno povračilo nadomestila plače zaradi napotitve na začasno čakanje na delo (4. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).
  • 143.
    UPRS Sodba I U 644/2019-12
    4.5.2021
    UP00046592
    ZSRR-2 člen 27.
    zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec
    Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območje z visoko brezposelnostjo, je po oceni sodišča njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Spodbuda za zaposlovanje po obravnavani določbi je le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“ razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
  • 144.
    UPRS Sodba I U 940/2019-8
    4.5.2021
    UP00046594
    ZSRR-2 člen 27, 27/1.
    zaposlovanje - brezposelnost - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - delodajalec
    Spodbuda za zaposlovanje po obravnavani določbi je le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje gre za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju. Sporno določbo je torej treba razlagati v skladu z navedenim namenom. To pa pomeni, da je treba besedno zvezo iz tretjega odstavka 27. člena ZSRR-2 „zaposli delavca iz prejšnjega odstavka na problemskem območju“ razumeti tako, da mora prikrajšani delavec, za katerega delodajalec iz prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 uveljavlja spodbudo za zaposlovanje, živeti na problemskem območju.
  • 145.
    UPRS Sodba I U 509/2021-6
    4.5.2021
    UP00053873
    ZBPP člen 24, 24/1.
    brezplačna pravna pomoč - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja - uporaba materialnega prava - kršitev pravil postopka
    Tožnik je prošnji za BPP priložil izpisek iz transakcijskega računa banke G., iz katerega ne izhaja blokada transakcijskega računa dne 13. 11. 2020, niti na dan izdaje odločbe 18. 11. 2020. Tožnik je v prošnji za BPP torej predložil dokaz, iz katerega je izhajalo, da nosilni razlog za zavrnitev njegove vloge za dodelitev nepovratnih sredstev socialno šibki osebi ni bil pravilno ugotovljen. Toženka tega dokaza ni upoštevala oziroma ga je celo prezrla ter je posledično napačno uporabila prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki organu nalaga, da se upošteva okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP. Neupoštevanje in neopredelitev do predloženih dokazov pa pomeni tudi kršitev določb postopka.
  • 146.
    UPRS Sodba III U 229/2019-24
    4.5.2021
    UP00045942
    ZRud-1 člen 2, 48, 49, 49/1, 49/1-4, 60, 60/1, 60/2. Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico člen 3, 4, 4/1, 7, 11, 11/1.
    rudarstvo - rudarska koncesnina - odmera rudarske koncesnine - rudarska pravica - stečajni postopek - podaljšanje - višina koncesijske dajatve

    Ugovor tožeče stranke, da bi morala tožena stranka pri izračunu upoštevati in razmejiti obdobje do dne, ko je bil nad tožečo stranko uveden stečajni postopek, od obdobja po tem datumu, ni utemeljen. Plačevanje koncesnine je obveznost koncesionarja, ki traja ves čas trajanja koncesijske pogodbe. Niti Uredba o načinu določanja plačila za rudarsko pravico niti ZRud-1 ne določata, da bi se morala čas pred uvedbo stečajnega postopka in čas po uvedbi tega postopka, ko ima stečajni dolžnik še vedno rudarsko pravico, obravnavati različno, in da bi moral biti za vsako tako obdobje izdelan ločen izračun. Tožena stranka pa je napačno uporabila materialno pravo, ker je koncesnino odmerila za celotno leto 2018 in pri tem ni upoštevala, da je rudarska pravica tožeči stranki prenehala dne 30. 11. 2018. Rudarsko pravico je tožena stranka pridobila s koncesijo na podlagi rudarskega koncesijskega akta, ta pa je ugasnila po zakonu z dnem 30. 11. 2018. S tem dnem je zato prenehala veljati tudi koncesijska pogodba, ki je podlaga za odmero koncesnine.

  • 147.
    UPRS Sodba IV U 96/2018-26
    4.5.2021
    UP00053066
    Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 43.
    plačilne pravice - izplačilo plačilnih pravic
    Ker je izpolnjevanje posebnega pogoja, to je ohranitev vsaj števila upravičenih hektarjev, ki ustreza številu lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarjev, prijavljenih v letu, ko je vstopila v shemo za male kmete, pogoj za sodelovanje v shemi za male kmete, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da zavrne izplačilo za shemo mali kmet, po ugotovitvi, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje več, pravilna in skladna z materialnimi predpisi.
  • 148.
    UPRS Sodba I U 1812/2018-22
    4.5.2021
    UP00050569
    ZTro-1 člen 93, 93/1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 1, 8, 8/1, 8/2, 8/2-b, 8/2-c.
    trošarine - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - delovni stroj - standardna klasifikacija dejavnosti - gradbeništvo - kamnolom - pravo EU
    Kolikor drži tožbeno stališče, da je v določbah 93. člena ZTro-1, ko gre za stroje v gradbeništvu, izjema določena ožje kot jo omogoča (c) točka drugega odstavka 8. člena Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih), navedeno ne utemeljuje zatrjevane neskladnosti prvega odstavka 93. člena ZTro-1 z določbami Direktive. Pojem ''statičen delovni stroj'' iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1, pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični (in niso parkirani). Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa, ali so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični in jih ne moremo opredeliti kot ''statične (stacionarne)'' delovne stroje. Direktiva v drugem odstavku 8. člena predvideva možnost, da države članice izjeme uporabijo za kupce, ki energente porabijo kot pogonsko gorivo le za določene industrijske in komercialne namene in v okviru izjeme po (c) točki le za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih. V ta okvir strojev, ki se uporabljajo pri dejavnosti pridobivanja kamna, ni mogoče uvrstiti.
  • 149.
    UPRS Sodba in sklep I U 63/2019-26
    4.5.2021
    UP00061719
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 260. ZIN člen 28.
    upravni spor - stranka postopka - smrt tožnika - upravni postopek - obnova upravnega postopka - inšpekcijski postopek - ustavitev postopka - stranski udeleženec
    Tudi univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve tožbe.

    Zapis o ustavitvi postopka na zapisniku, ki ima po svojem bistvu naravo sklepa o ustavitvi, ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika (prijavitelja) takega postopka. Tak sklep namreč po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Iz 260. člena ZUP jasno izhaja, da je obnova upravnega postopka mogoča samo zoper dokončno odločbo, obnove zoper sklep pa ni mogoče dovoliti.
  • 150.
    UPRS Sodba in sklep I U 489/2019-38
    3.5.2021
    UP00049047
    ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4. ZLD-1 člen 5, 5/3, 9, 9/1, 28. ZUS-1 člen 68.
    ničnost upravnega akta - zdravstvena dejavnost - lekarniška dejavnost - mreža lekarniške dejavnosti na primarni ravni - lekarna - ustanovitev - gravitacijsko območje - soglasje ministrstva - zavrnitev izdaje soglasja
    Prva točka izreka izpodbijane odločbe se nanaša na tretjo osebo, ki zahteve za izdajo soglasja k ustanovitvi lekarne ni podala. Res je sicer, da je MOL (kljub nepravilnemu zapisu imena v odločbi, je brez dvoma jasno, da se 1. točka izreka nanaša na Mestno občino Ljubljana) ustanoviteljica tožnice, vendar sta tožnica in MOL dva ločena pravna subjekta.

    V obravnavani zadevi bi tožena stranka lahko odločila zgolj, da tožnici (javnemu zavodu, ki ustanavlja lekarno) soglasje izda ali pa izdajo soglasja zavrne. Za izdajo odločbe, s katero je ugotovila, da tožnica zaradi dejstva, da njeni ustanoviteljici ni bilo izdano soglasje za ustanovitev lekarne, ne more ustanoviti lekarne, tožena stranka ni imela podlage v zakonu.

    Glede na dejstvo, da mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni zagotavlja občina, ki to mrežo tudi določi, gravitacijsko območje pa je eden od elementov za določitev mreže, je jasno, da določitev gravitacijskega območja ni v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Ob upoštevanju ugotovitve, da gravitacijsko območje tudi ni pojem, ki bi ga bilo mogoče z ugotavljanjem dejstev enoznačno določiti (kar bi pomenilo, da bi Ministrstvo za zdravje pred izdajo soglasja preverjalo, ali je občina pri določitvi tega območja pravilno uporabila zakon), je jasno, da je določitev gravitacijskega območja oblastno ravnanje občine oz. izvrševanje njene pristojnosti lokalne samoupravne skupnosti.

    Na dan izdaje izpodbijane odločbe tako tožena stranka ni razpolagala s pravnim aktom MOL, iz katerega bi izhajala določitev gravitacijskega območja in mreže lekarn v tej občini, pri čemer MOL niti v odgovoru na poizvedbo tožene stranke ni izrecno odgovorila na vprašanje, kaj šteje za gravitacijsko območje Lekarne Vilharjeva, saj je navedla le, da je gravitacijsko območje MOL širše od njenih meja, ne pa tudi, do kam to območje sega, kar pomeni, da dejansko stanje pred odločbo ni bilo popolno ugotovljeno. Določitev gravitacijskega območja je nujni predpogoj za ustanovitev lekarne, saj dokler to območje ni določeno, ni mogoče ugotoviti, kakšno je število prebivalcev na njem in ali je posledično presežen prag za ustanovitev nove lekarne.
  • 151.
    UPRS Sklep in sodba I U 845/2018-27
    3.5.2021
    UP00052718
    ZTuj-2 člen 128, 128/1, 128/1-6.
    dovoljenje za začasno prebivanje - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - sklenitev zakonske zveze izključno z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
    Iz predloženega gradiva je mogoče nedvomno zaključiti, da je bila zakonska zveza med tožnico in A.A. očitno sklenjena predvsem zato, da bi tožnica pridobila dovoljenje za začasno prebivanje. Neposredno odločilen razlog za odločitev tožene stranke namreč temelji na ugotovitvi o sklenitvi zakonske zveze po le nekaj tednih poznanstva, odsotnosti skupnega življenja in slabem poznavanju partnerjeve zasebnosti.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 8