Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 23, 24, 67. ZGO-1 člen 49b, 49b/1, 65, 66, 66/1, 66/1-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcelne meje - pravica do izjave
V petindvajsetem odstavku 24. člena OPN MOL ID je oddaljenost stavbe od parcelne meje opredeljena kot najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela objekta (na primer napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobno). Izvzeti so napušč, konzolna konstrukcija, balkon in podobo. To pa pomeni, da gre za izvzem primeroma navedenih delov objekta, med kakršne bi bilo mogoče uvrstiti tudi prezračevalne jaške3, to tudi ob tem, ko ni sporno, da gre za montažno izvedbo teh ter ne za konstrukcijski del objekta, saj tožniki teh ugotovitev organa ne prerekajo. Glede na to sodišče sodi, da sta se upravna organa pravilno opredelila, da prezračevalnih jaškov ni mogoče upoštevati kot najbolj izpostavljenih delov objekta, od katerih se meri oddaljenost stavbe od parcelne meje (petindvajseti odstavek 24. člena OPN MOL ID).
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - neto aktiva - vrednost premoženja ob vračanju le do vrednosti neto aktive ob podržavljenju
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka vrednost v tej zadevi vrnjenih kmetijskih zemljišč ugotavljala na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni pa hkrati ugotovila tudi vrednosti podržavljenega podjetja po metodi neto aktive, ki je skupna vrednost vsega vrnjenega premoženja tega podjetja, torej vključno z v tej zadevi obravnavanimi kmetijskimi zemljišči, ne sme preseči. Ker tega ni storila, torej, ker pred odločitvijo o zadevi ni ugotovila vrednosti neto aktive podjetja, je zmotno uporabila materialno pravo, dejansko stanje pa je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.
upravni postopek - brezplačna pravna pomoč - vložitev zahteve pri nepristojnem organu - uporaba določb ZUP
Skladno z načelom varstva pravic strank bi moral organ za BPP, ob upoštevanju citirane določbe petega odstavka 65. člena ZUP, v primeru kot je obravnavani, ko ni šlo za upravno zadevo, pa je organ za BPP vedel, kateri organ je pristojen za njeno obravnavo, vlogo posredovati pristojnemu sodišču, to je Okrajnemu sodišču v Črnomlju, ne pa njeno vlogo zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Služba za BPP je svojo odločitev za zavrnitev tožnikove prošnje za BPP v tej zadevi oprla na prej citirani 24. člen ZBPP, saj je ocenila, da tožnik s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1921/2020-5 z 29. 12. 2020, s katerim je bila, kot rečeno, njegova tožba zoper A. zavržena kot preuranjena, nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem pa je po presoji sodišča za svojo odločitev navedla očitne razloge, torej takšne, ki so spoznavni na prvi pogled, in za svojo odločitev ni potrebovala poglobljene analize zadeve, v zvezi s katero želi tožnik BPP za vložitev pritožbe.
Toženka je v II. 5 točki izreka izpodbijanega gradbenega dovoljenja določila pogoje za gradbišče, tj. za območje predvidene gradnje (prva alineja te točke). To pomeni, da tam določeni pogoji veljajo za celotno območje predmetne gradnje, ki zajema tako Palačo, kot tudi Vilo ....
PGD je namreč treba upoštevati kot celoto, torej tudi Vodilno mapo in posamezne načrte, poleg tega je v primeru, kot je obravnavani, ko je gradbeno dovoljenje že izdano, PGD treba razlagati skupaj s pogoji, kot so določeni v izdanem gradbenem dovoljenju.
Glede ugovora, da se toženka v upravnem postopku ni opredelila do poročila o pregledu projektne dokumentacije faze PGD, Biro H., d. o. o., z dne 16. 10. 2019 (A15), sodišče pojasnjuje, da je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, po katerem v primeru, da ugotovi, da je upravni organ neutemeljeno (brez zakonsko dopustnih razlogov) zavrnil predlagane dokaze in je za odpravo kršitev pravil upravnega postopka predlagane dokaze treba izvesti, sodišče dolžno samo odpraviti tako kršitev pred odločitvijo v zadevi z ustrezno izvedbo takih dokazov na glavni obravnavi. Tej dolžnosti se lahko sodišče izogne le, če bi to pomenilo prenos celotnega bremena dokaznega postopka, ki bi moralo biti sicer naloženo pristojnemu upravnemu organu, na sodišče v upravnem sporu. Tako je sodišče vpogledalo tudi v navedeni dokaz in ugotavlja, da tudi s tem dokazom tožnik ni vzbudil dvoma v pravilnost in skladnost PGD.
Tožnik v postopku izdaje obravnavanega gradbenega dovoljenja (za razliko od integralnega postopka), za katerega je torej že izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, ne more več navajati ugovorov, ki se nanašajo na PGD, kolikor je bil ta že presojan v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja. Če bi bilo to dopustno, bi namreč tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko dosegel spremembo PGD, to pa bi pomenilo, da se okoljevarstveno soglasje ne bi nanašalo na PGD, za katerega je bilo okoljevarstveno soglasje izdano.
Neutemeljeni so tudi tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na odprte sodne postopke v zvezi z določitvijo nujne poti, priposestvovano služnostjo in določitvijo pripadajočega zemljišča, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
ZBPP toženki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. To pomeni, da za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, za kar gre, kot je sodišče že navedlo, po vsebini v tej zadevi, ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati, temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno nima možnosti za uspeh. Organ za BPP take okoliščine v obrazložitvi izpodbijane odločitve ni navedel izrecno, niti ni mogoče o njenem obstoju sklepati vsaj posredno, iz razlogov, ki jih navaja v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
naravna nesreča - državne pomoči za škodo v kmetijstvu - dodelitev pomoči - zavrnitev vloge - obseg škode - odprava posledic škode v kmetijstvu
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - varovalni pas občinske ceste - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Iz obrazložitve ne izhaja niti, kateri predpis je bil relevanten za odločitev, saj jih prvostopenjski organ zgolj našteva, nadalje ni navedeno ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, iz katerih tako dejansko stanje izhaja, navedeni niso niti razlogi, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Drugostopenjski organ je zato pravilno ugotovil, da je taka odločba tako pomankljiva, da je ni mogoče presojati.
Vendar mora imeti stranka v primeru, če drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene pravice, ki ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Preden torej drugostopenjski organ izda odločbo o pritožbi, ki jo opre na dodatno upoštevana dejstva, tj. na dejstva, ki jih prvostopenjski organ ni ugotavljal, mora dati stranki možnost, da se o teh dejstvih in okoliščinah, ki so po njegovem prepričanju pomembne za odločbo, izjavi.
gradbeno dovoljenje - odprava upravnega akta - obnova postopka - upravni spor - pravni interes
Gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim predlaga tožeča stranka obnovo postopka, ne obstoji več, saj je bilo s sodbo Upravnega sodišča Republike Sovenije odpravljeno, zadeva pa je bila vrnjena v nov postopek. O obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zato ni več mogoče odločati, saj slednje več ne obstaja.
Rok za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 potekel dne 8. 3. 2021. Tožnik je izvedel za ta poseg z objavo zadnje spremembe sklepa o javnem razpisu v Uradnem listu št. 16/2021. Tožbo je tožnik vložil dne 17. 3. 2021, kar je po izteku roka.
Tožnik ni izkazal, da pravno sredstvo, ki ga lahko vloži v upravnem sporu zoper dokončno odločbo o dodelitvi frekvenc na podlagi prvega odstavka 192. člena ZEkom-1 in 2. člena ZUS-1 za varstvo njegove pravice do svobode gospodarske pobude (v povezavi z prepovedjo neenake obravnave), ne bi moglo biti učinkovito.
Izpodbijani sklep ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere bi bil razviden razlog za zavrnitev tožnikove vloge, s katero je ta uveljavljal povračilo delnega nadomestila plače za svojo delavko na začasnem čakanju na delo. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik predmetno vlogo vložil pri toženki na podlagi določb ZZUOOP, saj tako izhaja iz tožbenih navedb kot izpodbijanega sklepa, kjer je v uvodu navedeno, da ga toženec izdaja na podlagi petega odstavka 74. člena tega zakona. Vendar toženec v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne navede določb predpisov, na katere je oprl svojo odločitev, ampak le zaključi, da ima tožnik s tam navedeno delavko sklenjeno pogodbo o subvencionirani zaposlitvi, s čimer zanjo ni upravičen do delnega povračila izplačanih nadomestil plač, saj sta navedena ukrepa izključujoča. Takšno razlogovanje, ki mu tudi tožnik nasprotuje, pa po oceni sodišča ne predstavlja navedbe konkretne (zakonske) podlage; niti ne (dobesednega) zapisa, katere izmed relevantnih določb ZZUOOP, ki se tičejo ukrepov delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, na podlagi katerega bi bilo moč razbrati relevantno pravno podlago izpodbijanega sklepa.
ZDoh-2 člen 51, 51/4, 51/9, 60. ZDavP-2 člen 297a, 303, 303/4.
davek od dohodka iz dejavnosti - davčni obračun - statusno preoblikovanje - rok za priglasitev - materialni prekluzivni rok
Priglasitev posebne davčne obravnave v roku iz 303. člena ZDavP-2 po mnenju sodišča predstavlja enega od vsebinskih pogojev, ki mora biti izpolnjen, da davčni zavezanec lahko uveljavi posebno davčno obravnavo, kar pomeni, da gre po presoji sodišča za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za posebno davčno obravnavo.
študentska organizacija - organizacijska enota - ni upravna zadeva - statusni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Postopek ustanavljanja novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije ni mogoče opredeliti kot postopek oblastnega odločanja nosilca javnih pooblastil, saj se ne odloča o pravicah, obveznostih oziroma pravnih koristi s področja zadev, ki so toženi stranki v 5. do 8. členu ZSkuS dane v izvrševanje javnih pooblastil. Zato odločanje o tem, ali je tožeča stranka organizacijska oblika Študentske organizacije Slovenije, ni upravna zadeva v smislu prvega odstavka 2. člena ZUP, saj ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Ker gre v obravnavani zadevi za statusni spor, za katerega je zagotovljeno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, v obravnavanem primeru tudi odločanje po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ne pride v poštev.
kmetijska zemljišča - melioracija - namakalni sistem - soglasje lastnika
Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da vloge za njegovo ukinitev nista podala. Kot že rečeno se namreč po določbi druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ zasebni namakalni sistem lahko ukine le na podlagi vloge lastnika tega namakalnega sistema, ki ji je treba priložiti tudi izjavo tega lastnika (četrta alineja desetega odstavka 94. člena ZKZ). Ker je torej nesporno, da tožnika kot lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala, tudi ni (bilo) podlage za izdajo izpodbijane odločbe o njegovi ukinitvi.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - samoprijava - davčna osnova - odsvojitev kapitala - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris iz sodnega registra - odsvojitev poslovnega deleža
V primeru prenehanja gospodarske družbe, gre z davčnega vidika za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2, zato sodišče tezo, da prenehanje družbe ne predstavlja prenosa poslovnega deleža, v obravnavani zadevi kot neutemeljeno zavrača.
Tožnici res ob izbrisu družbe ni bilo direktno izvršeno plačilo poslovnega deleža v denarju, temveč je ta delež izkazan v aktivi bilance stanja, kar pomeni, da ji je bil denar posredno izplačan (v obliki posojila, ki ga ni vrnila).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dohodek prosilca - odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevaje 36. člen ZBPP se lahko nujna BPP dodeli ne glede na materialni položaj prosilca, če bi zaradi odločanja o prošnji za dodelitev BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Ker je tožnik sam navedel, da je prejemnik pokojnine v višini 937,00 EUR, je bilo že na podlagi navedbe tožnika ugotoviti, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in bi bila dodelitev nujne BPP v nasprotju s prepovedjo dodatnega finančnega obremenjevanja tožnika.
upravni postopek - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - kršitev procesnega prava
V upravnem postopku je odločitev o izreku odločbe za nično odločitev o enem izmed izrednih pravnih sredstev. Ker je torej s tem pravnim sredstvom inšpekcijski organ (ki to pravno sredstvo po prvem odstavku 280. člena ZUP lahko uporabi po uradni dolžnosti) posegel v odločbo z dne 31. 7. 2003, ne gre za situacijo, v kateri bi bilo z dvema različnima odločbama, v tem primeru sklepoma, o isti stvari drugače odločeno (ne bis in idem), saj po posegu s sklepom z dne 6. 8. 2018 sklepa z dne 31. 7. 2003 ni (več).
Zaradi napačne uporabe procesnih določb, torej 279. člena ZUP, sklepa ni mogoče razveljaviti iz razloga po drugem odstavku 274. člena ZUP.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - izguba
Kot pravilno poudari že drugostopenjski organ v svoji odločbi, se po določbah 97. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala izgube lahko poračunajo s pozitivnimi davčnim osnovami, doseženimi v istem davčnem letu. Poračun pozitivnih in negativnih razlik med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve se torej lahko opravi le na letni ravni in se zato izguba ne more prenašati v druga davčna obdobja.
davčna izvršba - vročanje - tek rokov - fikcija vročitve - fikcija osebne vročitve - iztek roka za dvig pisanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Po presoji sodišča za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se 15 dnevni rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi, ne glede na navedeno okoliščino.
Po ustaljeni sodni praksi ima toženka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev, ki že po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja, v upravnem sporu pa se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Vendar pa vse to pa ne izključuje obveznosti toženke, da poda ustrezno (četudi skupno) vsebinsko obrazložitev tožnikovega projekta glede vsakega posameznega kriterija glede na doseženo število točk, katere preizkus je možno opraviti v (morebitnem) upravnem sporu.