brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, češ da tožnici ni treba prijaviti vsakega grozilnega klica policiji. Glede na to, da je tožnica kot razlog preganjanja navedla med drugim tudi grozilne klice, bi morala izkazati, da ji izvorna država ni sposobna nuditi pomoči, to pa lahko izkaže le na tak način, da sleherno grožnjo prijavi in šele v primeru neustreznega odziva organov izvorne države se lahko prosilec sklicuje, da mu država ni sposobna nuditi zaščite.
Prosilec za mednarodno zaščito mora dokazati, da obstaja vzročna zveza med domnevnimi političnimi dogodki in preganjanjem, ki ga zatrjuje. Tožnica pa ni dokazala, da naj bi bile njene težave s pridobivanjem osebnih dokumentov oziroma prijavo prebivališča v vzročno-posledični povezavi s predsedniškimi volitvami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vračilo posojila
Glede na jasno in nedvoumno vsebino posojilne pogodbe, ki potrjuje navedbe posojilodajalca, je ugotovitev v izpodbijani odločitvi, da tožeča stranka objektivnega (vsebinskega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, po presoji sodišča pravilna.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla. Ponudnik je tako tudi storil in se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, da v sporni zadevi nobena od okoliščin iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, zaradi katere bi bilo treba odobritev pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča zavrniti, ni podana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjsko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - možnost izjave - bistvena kršitev določb postopka
V obravnavani zadevi se tožena stranka ne more sklicevati na drug upravni postopek, saj bi lahko le v primeru, če bi tožnici bila dana možnost, da se o tem izjasni, v tej zadevi to možnost lahko izkoristila. Vsak upravni postopek je treba obravnavati ločeno glede na okoliščine posameznega primera.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
župan - občinski svet - zadržanje izvajanja nezakonite odločitve občinskega sveta
Šesti odstavek 33. člena ZLS formalne oblike županovega zadržanja sklepov občinskega sveta ne določa. Bistveno je, da je župan odločitev občinskega sveta zadrži in da občinski svet o njej ponovno odloči. Odločitev župana o zadržanju odločitve občinskega sveta nima narave upravnega akta in zoper njo ni pravnega sredstva. Pravno sredstvo je na voljo županu, in sicer upravni spor, ki pa ga lahko župan sproži šele, če in ko občinski svet ponovno sprejeme enako odločitev.
Postopki v zvezi z javnim naročilom za izvedbo preureditve mestne tržnice so v pristojnosti župana. Gre za projekt, za izvedbo katerega se je odločil mestni svet v preteklih letih in je v okviru proračuna, zato je njegova izvedba glede izbire sopogodbenika in sklenittve pravnega psola v pristojnosti župana, ki o tem mestni svet le obvesti. Z izpodbijanimi sklepi mestnega sveta se zato posega v županove pristojnosti, kot so določene z ZLS in Statutom Mestne občine Ptuj. To pa pomeni, da so sklepi mestnega sveta v nasprotju z zakonom in statutom.
okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška služba - razlogi za razrešitev - dodelitev sodnika
Po presoji sodišča s tem, ko se je upoštevalo začasno dodelitev tožnice na delo na Vrhovno sodišče kot razlog za njeno predčasno razrešitev s položaja predsednice volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Po obrazloženem pa ni mogoče šteti, da so imeli prejšnji lastniki na tej podlagi možnost dobiti odškodnino za podržavljene nepremičnine.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost - začasna odredba
Okoliščine, ki jih je toženka navedla glede obstoja očitnega dvoma v tožnikovo identiteto, nedvomno ne dosegajo pravnega standarda ''očitnosti'', ki ga za dvom v istovetnost v zvezi z omejitvijo gibanja postavlja zakonsko besedilo in na kar utemeljeno opozarja tožnik. Opis dogodkov oziroma njihov razplet po oceni sodišča ne kaže na tožnikovo begosumnost, še manj pa, da je ta begosumnost ''znatna''.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega
Toženka je v izpodbijanem sklepu v zadostni meri obrazložila okoliščine konkretnega primera in navedla razloge za obstoj vseh zakonsko določenih pogojev (iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1) za izrek strožjega ukrepa - omejitve gibanja na območje in prostore Centra za tujce (drugi odstavek 84. člen ZMZ-1). Obrazložila je tako dejanske kot tudi pravne okoliščine, ki so v predmetni zadevi narekovale sprejeto odločitev. Toženka je po mnenju sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno ugotovila in obrazložila razloge, zaradi katerih meni, da je v tožnikovemu primeru podana tudi znatna nevarnost, da bo pobegnil in samovoljno zapustil Republiko Slovenijo še pred koncem postopka odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, če mu gibanje ne bo omejeno na prostore in območje Centra za tujce.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1, 19, 19/1. ZPotK-1 člen 2, 2-10.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - registrirana dejavnost
Ugotovljeno dejansko stanje in vsebina pogodb (četudi poimenovanih ''pogodba o hranjenju premičnin''), ki jih tožnica sklepa s potrošniki, kažejo na to, da je namen tožnice kreditiranje potrošnika. Te dejavnosti pa tožnica nesporno nima registrirane, zato je bil izrek spornega ukrepa tudi po presoji sodišča utemeljen.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - novogradnja - nadzidava objekta - načelo zakonitosti
Upravni organ je v gradbenih zadevah namreč dolžan odločati na podlagi zakona in podzakonskih aktov, v konkretnem primeru torej tudi na podlagi OPN MOL ID, kar mu zapoveduje že 66. člen ZGO-1.
Iz določb OPN MOL ID je razvidno, da prostorski akt podrobneje opredeljuje pojem nadzidave v primerjavi z opredelitvijo pojma po ZGO-1, kjer je nadzidava opredeljena zgolj v okviru pojma novogradnje, ne pa tudi kot poseben pojem. Sodišče sodi, da citirani prostorski akt (v presojanem delu) ni v nasprotju z ZGO-1 (načelo zakonitosti delovanja občine - tretji odstavek 153. člena Ustave), kar pa tudi pomeni, da je za zakonito odločitev v skladu s 6. členom ZUP treba uporabiti (tudi) določbe OPN MOL ID in torej opraviti presojo posega tudi z vidika opredelitve pojmov posegov v prostor iz OPN MOL ID.
revidiranje - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja - varovanje zaupnih podatkov
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Kot izhaja iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZRev-2, se dolžnost varovanja zaupnosti nanaša na varovanje podatkov naročnika revizije, s katerimi se Agencija seznani v postopku nadzora. Teh podatkov ni dopustno sporočati tretjim osebam niti jih ne smejo člani organov in zaposleni v Agenciji sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka direktorju družbe A. d.d. posredovala zgolj dopise, za katere sam tožnik zatrjuje, da so bili pred tem že poslani poslovodstvu družbe. Že iz tega razloga o kršitvi pravil o zaupnosti ni mogoče govoriti. Poleg tega določbe 38. člena ZRev-2 ne varujejo podatkov naročnika revizije pred samim seboj, ampak pred tretjimi nepooblaščenimi osebami.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nevarnost pobega - dvom v prosilčevo identiteto - ugotavljanje istovetnosti prosilca
V postopkih mednarodne zaščite je prav prosilec za mednarodno zaščito tisti, na katerem je breme dokazovanja svoje identitete in prosilec nosi posledice, če svoje identitete ne izkaže na verodostojen način. Ugotovitev istovetnosti prosilca pa je v tovrstnem postopku zelo pomembna, ne samo zato, da se ve, kdo je prosilec, temveč tudi zato, da se lahko ugotavljajo (subjektivne) okoliščine, na katere se prosilec sklicuje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik pogojev za mednarodno zaščito očitno ne izpolnjuje, saj ne navaja (in še manj izkazuje) okoliščin, ki se pod določbah 20. člena ZMZ-1 zahtevajo za priznanje statusa begunca oziroma za priznanje subsidiarne zaščite. V konkretnem primeru so podani tudi pogoji za to, da se tožnikova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. alineje 52. člena ZMZ-1, to je iz razloga, ker prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nevarnost pobega - kršitev materialnega prava
Dejstvo, da tožnik po odhodu iz svoje države ni takoj zaprosil za mednarodno zaščito v prvi varni državi ter da sprva tožnikova ciljna država ni bila Slovenija, ne zadošča za sklepanje o utemeljeni nevarnosti, da bo tožnik pobegnil. Ker mora biti obravnava nujnosti ukrepa individualna, so utemeljeni tožnikovi ugovori, da ni pravilen tisti del argumentacije tožene stranke, ko se na tožnikovo begosumnost sklicuje ob navedbi, da 80 % prosilcev po vložitvi prošnje samovoljno zapusti azilni dom. Pri tem pa sodišče še dodaja, da je tožnik na glavni obravnavi pojasnil, da je bil z njim tudi (že) opravljen osebni razgovor. Iz vsega povedanega tako izhaja, da v obravnavani zadevi tudi niso podani razlogi za omejitev gibanja iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.
mednarodna zaščita - varna izvorna država - očitno neutemeljena prošnja
Toženka je svojo odločitev v celoti oprla na tožnikove lastne navedbe, ki jim je – kolikor so bile ustrezno konkretizirane – tudi sledila in se do njih ustrezno opredelila. Sodišče nima pomislekov v njene ugotovitve, da tožnik ne beži zaradi preganjanja, temveč da bi se izognil posledicam svojega kaznivega dejanja, prav tako pa se strinja tudi z njeno pravno opredelitvijo, da nobena od okoliščin, na katere se tožnik sklicuje, ni pomembna za ugotavljanje katerega od razlogov za priznanje mednarodne ali subsidiarne zaščite.