okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - sodniška služba - razlogi za razrešitev - dodelitev sodnika
Po presoji sodišča s tem, ko se je upoštevalo začasno dodelitev tožnice na delo na Vrhovno sodišče kot razlog za njeno predčasno razrešitev s položaja predsednice volilne komisije, zakon ni bil uporabljen pravilno.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Na podlagi izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen je mogoče denacionalizacijo odreči le osebi, ki je od tuje države imela pravico dobiti odškodnino za premoženje, katerega denacionalizacijo ta oseba uveljavlja. Iz tega razloga je glede na določbe FIP in njegovih izvedbenih predpisov pomembno, za katere vrste premoženja se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino.
župan - občinski svet - zadržanje izvajanja nezakonite odločitve občinskega sveta
Šesti odstavek 33. člena ZLS formalne oblike županovega zadržanja sklepov občinskega sveta ne določa. Bistveno je, da je župan odločitev občinskega sveta zadrži in da občinski svet o njej ponovno odloči. Odločitev župana o zadržanju odločitve občinskega sveta nima narave upravnega akta in zoper njo ni pravnega sredstva. Pravno sredstvo je na voljo županu, in sicer upravni spor, ki pa ga lahko župan sproži šele, če in ko občinski svet ponovno sprejeme enako odločitev.
Postopki v zvezi z javnim naročilom za izvedbo preureditve mestne tržnice so v pristojnosti župana. Gre za projekt, za izvedbo katerega se je odločil mestni svet v preteklih letih in je v okviru proračuna, zato je njegova izvedba glede izbire sopogodbenika in sklenittve pravnega psola v pristojnosti župana, ki o tem mestni svet le obvesti. Z izpodbijanimi sklepi mestnega sveta se zato posega v županove pristojnosti, kot so določene z ZLS in Statutom Mestne občine Ptuj. To pa pomeni, da so sklepi mestnega sveta v nasprotju z zakonom in statutom.
Iz zdravniškega spričevala izhaja ugotovitev, da je tožnik za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F ter da zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti ni potreben. Ppredmetno zdravniško spričevalo je izdal pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem zdravstvenem pregledu, pri tem pa tožnik ni vložil ugovora oziroma zahteve za ponovni zdravstveni pregled pri posebni zdravstveni komisiji, tako da je to zdravniško spričevalo dokončno.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s pavšalnimi navedbami, brez navajanja konkretnih podatkov in okoliščin ter dokazov glede nastanka težko popravljive škode, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe namreč ni niti navedla niti predložila nobenega dokaza, ki bi vsaj verjetno izkazoval nastanek zanjo težko popravljive škode. Zgolj z zatrjevanjem, da bo z izvršitvijo nezakonite odločbe tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, te ni izkazala. Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni navedla, niti predložila nobenega dokaza, ki bi to vsaj verjetno izkazoval, zgolj sklicevanje na domnevno nezakonitost v tožbi izpodbijanih aktov za opredelitev težko popravljive škode ne zadostuje. Sodišče pri odločanju o predlogu za začasno odredbo namreč ne presoja zakonitosti izpodbijanih aktov, ampak se omeji le na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije.
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile torej upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje. Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, češ da tožnici ni treba prijaviti vsakega grozilnega klica policiji. Glede na to, da je tožnica kot razlog preganjanja navedla med drugim tudi grozilne klice, bi morala izkazati, da ji izvorna država ni sposobna nuditi pomoči, to pa lahko izkaže le na tak način, da sleherno grožnjo prijavi in šele v primeru neustreznega odziva organov izvorne države se lahko prosilec sklicuje, da mu država ni sposobna nuditi zaščite.
Prosilec za mednarodno zaščito mora dokazati, da obstaja vzročna zveza med domnevnimi političnimi dogodki in preganjanjem, ki ga zatrjuje. Tožnica pa ni dokazala, da naj bi bile njene težave s pridobivanjem osebnih dokumentov oziroma prijavo prebivališča v vzročno-posledični povezavi s predsedniškimi volitvami.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji, mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Po obrazloženem pa ni mogoče šteti, da so imeli prejšnji lastniki na tej podlagi možnost dobiti odškodnino za podržavljene nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Premoženjske razmere tožnika in njegove družine so upoštevne pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko je ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine eden od bistvenih elementov pri odločitvi. Ker je bil ta pogoj podan, je bila (ob izpolnjevanju tudi ostalih z ZBPP določenih pogojev) tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč. To pa ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve, ki temelji na 48. členu ZBPP. Ta upravičencu do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku uspel in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, nalaga da povrne stroške plačane iz naslova brezplačne pravne pomoči.
gozd - gozdna cesta - dovoljenje za posek - pogoji za izdajo dovoljenja
Sodišče kot neutemeljene in v nasprotju z namenom zakona zavrača tožbene ugovore, v katerih tožniki načrtovani gozdni prometnici, gozdni vlaki, pripisujejo učinek dejanske razlastitve ali učinek podoben služnosti v korist nelastnik. Ravno zato, ker je gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, zakon določa, da se gozdne prometnice lahko gradijo tudi, če za gradnjo ni soglasja vseh lastnikov gozdov na trasi predvidene gozdne prometnice, če se s tem strinjajo lastniki gozdov, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Tožnik pogojev za mednarodno zaščito očitno ne izpolnjuje, saj ne navaja (in še manj izkazuje) okoliščin, ki se pod določbah 20. člena ZMZ-1 zahtevajo za priznanje statusa begunca oziroma za priznanje subsidiarne zaščite. V konkretnem primeru so podani tudi pogoji za to, da se tožnikova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena na podlagi 2. alineje 52. člena ZMZ-1, to je iz razloga, ker prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena ZMZ-1.
javni razpisi - razpisni pogoj - nevladna organizacija - verska skupnost in podobne verske organizacije - pravnoorganizacijska oblika - neenako obravnavanje
S tem, ko je Javni razpis določil, da se nanj lahko prijavijo le subjekti (nevladne organizacije), ki so ustanovljeni na podlagi zakonov, ki urejajo društva, ustanove in (zasebne) zavode, je kot kriterij za razlikovanje dejansko uporabil kriterij njihove pravno organizacijske oblike (statusne organiziranosti). Ta kriterij pa tožnico, ki je registrirana v Republiki Sloveniji in je subjekt njenega pravnega reda, postavlja v neenak položaj v primerjavi z drugimi podobnimi dobrodelnimi (nevladnimi) organizacijami v državi ter ji v primerjavi z njimi onemogoča s 13. členom v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Sporazuma zagotovljeno enako obravnavo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega
Toženka je v izpodbijanem sklepu v zadostni meri obrazložila okoliščine konkretnega primera in navedla razloge za obstoj vseh zakonsko določenih pogojev (iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1) za izrek strožjega ukrepa - omejitve gibanja na območje in prostore Centra za tujce (drugi odstavek 84. člen ZMZ-1). Obrazložila je tako dejanske kot tudi pravne okoliščine, ki so v predmetni zadevi narekovale sprejeto odločitev. Toženka je po mnenju sodišča v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno ugotovila in obrazložila razloge, zaradi katerih meni, da je v tožnikovemu primeru podana tudi znatna nevarnost, da bo pobegnil in samovoljno zapustil Republiko Slovenijo še pred koncem postopka odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, če mu gibanje ne bo omejeno na prostore in območje Centra za tujce.
lovska organizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - kaznovanost za prekršek - odgovornost za prekršek - izrek sankcije za prekršek
Pri razlagi zakonov oziroma predpisov ni mogoče upoštevati samo stroge jezikovne razlage. Pomembni sta še namenska (teleološka) in sistemska razlaga, katerih cilj je ugotoviti namen zakonodajalca ter smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona ter pravnega sistema. Prav tako je pomembna tudi logična razlaga. Zato je treba upoštevati, da čeprav je v peti alineji prvega odstavka 63. člena ZDLov-1 govora o pravnomočno obsojeni osebi, se ta določba izrecno nanaša na kršitev določb tega zakona, torej ZDLov-1, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. ZDLov-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi pa ne določajo kaznivih dejanj, kar pomeni, da gre lahko samo za prekrške.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - nevarnost pobega - kršitev materialnega prava
Dejstvo, da tožnik po odhodu iz svoje države ni takoj zaprosil za mednarodno zaščito v prvi varni državi ter da sprva tožnikova ciljna država ni bila Slovenija, ne zadošča za sklepanje o utemeljeni nevarnosti, da bo tožnik pobegnil. Ker mora biti obravnava nujnosti ukrepa individualna, so utemeljeni tožnikovi ugovori, da ni pravilen tisti del argumentacije tožene stranke, ko se na tožnikovo begosumnost sklicuje ob navedbi, da 80 % prosilcev po vložitvi prošnje samovoljno zapusti azilni dom. Pri tem pa sodišče še dodaja, da je tožnik na glavni obravnavi pojasnil, da je bil z njim tudi (že) opravljen osebni razgovor. Iz vsega povedanega tako izhaja, da v obravnavani zadevi tudi niso podani razlogi za omejitev gibanja iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
revidiranje - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja - varovanje zaupnih podatkov
Agencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v predstavljenem obračunskem obdobju. Pooblaščeni revizor mora po določbi petega odstavka 41. člena ZRev-1 zavrniti izdelavo mnenja, če mu pravna oseba ne omogoči izvajanja revizije v skladu s 37. členom Zrev-2, oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Kot izhaja iz prvega in drugega odstavka 38. člena ZRev-2, se dolžnost varovanja zaupnosti nanaša na varovanje podatkov naročnika revizije, s katerimi se Agencija seznani v postopku nadzora. Teh podatkov ni dopustno sporočati tretjim osebam niti jih ne smejo člani organov in zaposleni v Agenciji sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka direktorju družbe A. d.d. posredovala zgolj dopise, za katere sam tožnik zatrjuje, da so bili pred tem že poslani poslovodstvu družbe. Že iz tega razloga o kršitvi pravil o zaupnosti ni mogoče govoriti. Poleg tega določbe 38. člena ZRev-2 ne varujejo podatkov naročnika revizije pred samim seboj, ampak pred tretjimi nepooblaščenimi osebami.
ZMZ-1 člen 84,84/1, 84/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 10.
omejitev gibanja - pogoji za pridržanje - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nevarnost pobega - sorazmernost ukrepa
Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na prvo alineo prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 so po presoji sodišča neutemeljeni. Tožnik je v Slovenijo nesporno prišel brez dokumentov in ni ne takrat ne kasneje v postopku predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. Pač pa sodišče iz izpodbijanega sklepa ne razbere zadostne dejanske podlage za omejitev gibanja tožniku na podlagi 2. alinee prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Strinja se sicer s toženo stranko, da je v konkretnem primeru glede na okoliščine, ki so podrobno opisane v izpodbijanem sklepu, podana utemeljena nevarnost, da bo tožnik, če mu ne bo omejeno gibanje, iz države pobegnil. Vendar pa je nevarnost pobega le ena od okoliščin oziroma eden izmed pogojev za omejitev gibanja na podlagi citirane določbe, medtem ko glede ostalega, kar se zahteva po zakonskem besedilu, v izpodbijanem sklepu ni ustreznih razlogov.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1, 19, 19/1. ZPotK-1 člen 2, 2-10.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - registrirana dejavnost
Ugotovljeno dejansko stanje in vsebina pogodb (četudi poimenovanih ''pogodba o hranjenju premičnin''), ki jih tožnica sklepa s potrošniki, kažejo na to, da je namen tožnice kreditiranje potrošnika. Te dejavnosti pa tožnica nesporno nima registrirane, zato je bil izrek spornega ukrepa tudi po presoji sodišča utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da med drugim zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Tožnik je s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo, s katero napada odločitev, da se njegova prošnja za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrne.