Sodišče se strinja z razlago v tem postopku sporne pravne podlage 20. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Odlok o PUP) glede potrebnih odmikov od sosednjega objekta kot tudi od sosednje parcelne meje. Predmetna gradnja mora izpolnjevati vse pogoje (odmiki in zdravstvene tehnične zahteve) iz 20. člena Odloka o PUP, ker pa je mansarda od parcelne meje odmaknjena le 1,59 m (namesto vsaj 4 m), gradbenega dovoljenja brez soglasja lastnika sosednje mejne parcele ni mogoče izdati.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nova odvetnica - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Novo postavljena odvetnica je v postopku dodelitve BPP tožniku zahtevala svojo razrešitev zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, pred tem pa je bil razrešen iz razlogov, ki so na strani tožnika tudi prvi odvetnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji tudi za uporabo določbe enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po kateri se šteje, upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - državna pomoč
Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožnik je pred uveljavitvijo določb EZ-C že kandidiral za nepovratna sredstva iz naslova politike razvoja podeželja, ki so mu bila tudi odobrena. Dejstvo je, da so bila ta sredstva namenjena izgradnji sončne fotonapetostne elektrarne, v zvezi s katero je kasneje po določbi 64.n člena EZ uveljavljal še podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje.
V obravnavanem primeru se z izpodbijano odločbo ne posega v tožnikove že pridobljene pravice. Tožnik je namreč uveljavljal državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je bila tožniku vročena 30. 5. 2012. Od naslednjega dne, torej od 31. 5. 2012, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek 29. 6. 2012.
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4. ZDoh-2 člen 6.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - prelomna pravila - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov
Tožnika se šteje za rezidenta Republike Slovenije po kriteriju središča življenjskih interesov. Z Republiko Avstrijo ga namreč povezujejo le tiste okoliščine, ki se nanašajo na ekonomski položaj oziroma delo v tujini. Tožnikova žena, ki v času, ko so otroci že vsi zaposleni in samostojni, ne glede na to, da je ekonomsko neodvisna, pomeni bistven del tožnikove družine, živi v Sloveniji. Da bi bil v Avstriji vključen v socialne povezave (kulturne, športne itd.) oziroma da bi se tam udejstvoval, pa tožnik niti ne navaja.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
ZDDPO-2 člen 4, 8, 12, 14. SRS standard 11, 11.11, 18, 18.10, 18.11, 18.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - neutemeljeno izkazana obveznost - nakup poslovnega deleža - pripoznava dolga
Ker je imel tožnik v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2007 neutemeljeno izkazano stanje obveznosti v znesku 80.651,48 EUR (saj je bila obveznost že izpolnjena), so prihodki v davčnem obračunu za leto 2007 za ta znesek prenizko izkazani. Tožnik je namreč s podpisom pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu, potrdil, da je kupec kupnino za poslovni delež prodajalcu že plačal. Glede na navedeno po presoji sodišča po tem obveznost iz tega naslova ni (več) obstajala in je bila v poslovnih knjigah tožnika izkazana napačno. Davčni organ je zato pravilno ugotovil, da ta dolg ne obstaja, in je na podlagi SRS 11.11 moral pripoznani dolg odpraviti v povezavi s SRS 18.
ZBPP člen 24. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZFPPIPP člen 382, 398.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezpalčne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
V obravnavanem primeru gre za isto dejansko stanje in enako pravno podlago. Ponovno je namreč predlagan osebni stečaj nad tožnikom - torej gre za istega dolžnika, njegove obveznosti se niso spremenile - torej upniki ostajajo enaki. To pomeni, da je dejansko stanje enako kot je bilo v času prejšnje prošnje za dodelitev BPP oziroma prejšnjega osebnega stečajnega postopka nad tožnikom. Zgolj zaradi podanega predloga za odpust dolga pa ni mogoče govoriti, da gre za drugačno dejansko stanje.
davčni postopek - povrnitev stroškov postopka - uspeh v postopku - stroški zunanjega izvajalca
Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov davčnega postopka je bila pravilno zavrnjena. Ker so mu bile z odločbo z dne 19. 4. 2011 dodatno odmerjene davčne obveznosti, namreč ni mogoče trditi, da se zanj postopek ni končal neugodno. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da je pravilen davčni obračun dolžan predložiti davčni zavezanec in da zato stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo pravilnega davčnega obračuna, ne morejo bremeniti davčnega organa, pač pa, ker se je postopek zanj končal neugodno, tožnika samega. Odločitev o tem, ali bo znesek premalo plačanih dajatev ugotovil sam ali pa bo za to najel zunanje izvajalce, pa je odločitev samega tožnika in ne davčnega organa.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - strinjanje s potekom meje
Ugovori tožnikov, ki se nanašajo na določitev zemljiškokatastrske točke 560 oziroma točke A, so neutemeljeni, saj je iz zapisnika mejne obravnave razvidno njuno nedvoumno izraženo soglasje o njeni določitvi. Če se z določitvijo te točke ne bi strinjala, bi morala to uveljavljati že na mejni obravnavi in pokazati svojo točko, sicer se šteje, da s predlagano mejo (oziroma v tem primeru (tudi) s točko 560 glede na obravnavani potek meje) soglašata.
Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - prosto razpolaganje z nepremičnino
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v postopku dodelitve BPP v premoženje tožnika ne more všteti stanovanja v katerem živita tako on kot njegova mati. Nepravilno pa je upoštevala vrednost preostalega premoženja, to je nepremičnin, ki so predmet spora v nepravdni zadevi N 19/2010. Obstoj takšnega postopka namreč po ustaljeni praksi Upravnega sodišča pomeni, da gre za premoženje, ki se ga ne more upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega kriterija, kot pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - poškodovan objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek, v katerem se po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. To pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obvezno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Sodišče zato ne more slediti tožbenemu ugovoru, da nesodelovanje tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, toliko bolj, ker v sporni zadevi tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi, ne navaja takih ugovorov, ki bi lahko bistveno vplivali na odločitev.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče s sklepom zavreči.
upravni spor - pravni interes za tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožena stranka je ugodila tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato je tožnik zoper odločbo z dne 15. 1. 2010 lahko vložil pravno sredstvo, kar pomeni, da izpodbijani sklep z dne 10. 3. 2010 o zavrženju pritožbe nanj ne učinkuje več. Tožnik zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Tožena stranka je v ponovljenem postopku sledila napotilu sodišča in ugotovila, da je predmetno zemljišče, ki spada v urejevalno enoto Kromberk, opremljeno z vodovodnim, električnim, kanalizacijskem in cestnim omrežjem. Neutemeljena je zato tožbena trditev, da niso bili upoštevani kriteriji iz 61. člena ZSZ/84.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih - tehnične zmožnosti za izkoriščanje potencialne energije
Sodišče je že v več zadevah, ki jih je obravnavalo v zvezi z odmero vodnih povračil, presodilo, da uporabljene določbe Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v prvem in petem odstavku 124. člena ZV-1.
Tožnica je zmanjšane proizvodnje električne energije (133.191,642 MWh namesto 145.287,00 MWh) uveljavljala izključno iz razloga svojih tehničnih zmožnosti, ki pa pri odmeri vodnega povračila niso upoštevne. Ker toženka v skladu s prvim odstavkom 139. člena ZUP dokazov o dejstvih, ki niso pomembna za izdajo odločbe, ni dolžna izvajati, drugih razlogov za zmanjšanje izkoriščanja potencialne energije pa tožnica ni zatrjevala, ne drži trditev, da toženka v postopku ni ugotovila resničnega dejanskega stanja.
ZUP člen 164, 164/2. ZUN-ČG člen 11. ZGO-1 člen 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - TNP - sanacijski PUP - dokazovanje - listine - ugotovitev v obrazložitvi odločbe kot dokaz
Kot dokaz se lahko uporabi tudi ugotovitev, ki izhaja iz obrazložitve odločbe (listine), ne glede na to, da postane pravnomočen le njen izrek.
Vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija objekta ne pomeni vzpostavitev stanja, ki bi bilo skladno s prostorskim aktom oziroma v obravnavanem primeru z Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj, ampak vzpostavitev stanja, ki je bilo pred izvršitvijo nedovoljenega posega.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dograditev objekta - postopek za legalizacijo objekta
Prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je relevantna dejstva, ki so bila podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, med drugim ugotovil na podlagi zaslišanja tožničinega prokurista, ki je povedal, da je tožnica hišo kupila v letu 2008 in na kletno etažo ob objektu dodala lesen nadstrešek tlorisnih dimenzij cca. 10,00 m x 6,00 m, v oktobru 2009 pa je nadstrešek zaprla, ker naj bi v njem uredila stanovanjske prostore. Navedeno je skladno z vsebino zapisnika o zaslišanju z dne 25. 11. 2009, ki ga je tožničin prokurist podpisal in nanj ni imel pripomb, zato sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih dejstev.
Gradnja novega objekta se lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), zato na odločitev o izreku inšpekcijskega ukrepa ne morejo vplivati aktivnosti v zvezi z legalizacijo objekta, niti postopek sprejemanja prostorskega akta, ki naj bi to legalizacijo omogočil.