Tožnik ne more naknadno uveljavljati drugačne pravne podlage glede višine oz. izračuna zneska, ki mu je bil pravnomočno vrnjen v 1. točki izreka odločbe z dne 3. 1. 2008, ki je v tej točki že pravnomočna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodki iz premoženja - davčni postopek - zbiranje podatkov - zaslišanje prič - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - izločitev dokazov
Davčni organ lahko pomembna dejstva ugotovi tako, da pridobiva podatke od oseb, ki kaj vedo o zadevi, vendar ne na način, da bi bile zaslišane kot priča v postopku. Tako morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo kaznivo dejanje davčne zatajitve s sprejemom KZ-1B dekriminirano in da zato s hišno preiskavo pridobljeni dokazi ne morejo biti veljavni, sodišče meni, da je bila hišna preiskava v trenutku, ko je bila izvedena, opravljena skladno s takrat veljavnimi predpisi. O upravičenosti davčnega organa, da skladno z določbami ZDavP-2 in ZDS-1 v postopku odmere davčne obveznosti uporabi listine, odstopljene od drugega državnega organa, pa ni dvoma. Morebitna kršitev v postopku odstopanja listin lahko predstavlja le kršitev pravil kazenskega procesnega zakona, kar pa ni predmet odločanja davčnih organov in na zakonitost odločb, izdanih v davčnih postopkih, ne more vplivati. Drugačno stališče bi pomenilo legalizacijo skrivanja davčno relevantnih listin in onemogočalo izvedbo postopkov v pristojnosti davčnih organov. Ekskluzijo dokazov določa le ZKP. Sodišče še dodaja, da je stranka v upravnem postopku, drugače kot v kazenskem postopku, tudi če je ta naperjen v njeno škodo, dolžna govoriti resnico.
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4. ZDoh-2 člen 6.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - prelomna pravila - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov
Tožnika se šteje za rezidenta Republike Slovenije po kriteriju središča življenjskih interesov. Z Republiko Avstrijo ga namreč povezujejo le tiste okoliščine, ki se nanašajo na ekonomski položaj oziroma delo v tujini. Tožnikova žena, ki v času, ko so otroci že vsi zaposleni in samostojni, ne glede na to, da je ekonomsko neodvisna, pomeni bistven del tožnikove družine, živi v Sloveniji. Da bi bil v Avstriji vključen v socialne povezave (kulturne, športne itd.) oziroma da bi se tam udejstvoval, pa tožnik niti ne navaja.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
ZGO-1 člen, 74c, 74c/1, 74c/1-3. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 11-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahteven objekt
Sporni objekt (oporni zid) šteje med nezahtevne objekte iz 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar nadalje, glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 zahteva ugotovitev, ali je sporna gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Sodišče je presodilo, da je bila v spornem primeru ugotovitev upravnega organa, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev iz 39. člena PUP, pravilna.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - poškodovan objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek, v katerem se po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. To pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obvezno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Sodišče zato ne more slediti tožbenemu ugovoru, da nesodelovanje tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, toliko bolj, ker v sporni zadevi tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi, ne navaja takih ugovorov, ki bi lahko bistveno vplivali na odločitev.
EZ člen 64n/3. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Prvotno prejeta sredstva so bila pri izračunu višine referenčnih stroškov upoštevana. Referenčni stroški so se tako znižali le ob upoštevanju prejetih nepovratnih sredstev in ne glede na celotno investicijo. Podlaga za to je tretji odstavek 64.n člena EZ-C. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožeča stranka pa je uveljavljala državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - državna pomoč
Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožnik je pred uveljavitvijo določb EZ-C že kandidiral za nepovratna sredstva iz naslova politike razvoja podeželja, ki so mu bila tudi odobrena. Dejstvo je, da so bila ta sredstva namenjena izgradnji sončne fotonapetostne elektrarne, v zvezi s katero je kasneje po določbi 64.n člena EZ uveljavljal še podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje.
V obravnavanem primeru se z izpodbijano odločbo ne posega v tožnikove že pridobljene pravice. Tožnik je namreč uveljavljal državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je bila tožniku vročena 30. 5. 2012. Od naslednjega dne, torej od 31. 5. 2012, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek 29. 6. 2012.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nova odvetnica - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Novo postavljena odvetnica je v postopku dodelitve BPP tožniku zahtevala svojo razrešitev zaradi razlogov, ki so na strani tožnika, pred tem pa je bil razrešen iz razlogov, ki so na strani tožnika tudi prvi odvetnik. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji tudi za uporabo določbe enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po kateri se šteje, upravičencu BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnica se je zaposlila 1. 5. 2012, njena neto plača znaša 725,39 EUR, tako njen lastni dohodek presega z zakonom določen cenzus (520 EUR), zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnica, ker ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičena do dodelitve BPP.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče s sklepom zavreči.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Tožena stranka je v ponovljenem postopku sledila napotilu sodišča in ugotovila, da je predmetno zemljišče, ki spada v urejevalno enoto Kromberk, opremljeno z vodovodnim, električnim, kanalizacijskem in cestnim omrežjem. Neutemeljena je zato tožbena trditev, da niso bili upoštevani kriteriji iz 61. člena ZSZ/84.
upravni spor - pravni interes za tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožena stranka je ugodila tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato je tožnik zoper odločbo z dne 15. 1. 2010 lahko vložil pravno sredstvo, kar pomeni, da izpodbijani sklep z dne 10. 3. 2010 o zavrženju pritožbe nanj ne učinkuje več. Tožnik zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4, 36/1-7. ZUP člen 293, 293/3.
inšpekcijski postopek - odlog izvršbe - upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo
S sklepom o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe.
Stranka ne more neposredno uveljavljati sodnega varstva njene pravice ali obveznosti iz 23. člena Ustave RS v upravnem sporu pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, tudi če je prvostopenjski organ posegel v ustavno pravico, ampak mora najprej izčrpati pravna sredstva v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 6, 7, 8.
nadomestilo za odmero stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - dejavnost garažnih hiš
Uvrščanje stavbnih zemljišč z namembnostjo garažnih hiš v skupino C (ali v skupino D), drugič pa v skupino E glede na to, ali navedeno dejavnost opravlja „zasebni ponudnik“ ali javno podjetje oz. koncesionar, je nezakonito.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dvojček - odstranitev enote dvojčka - solastnina vmesne nosilne stene - poseg v skupni del stavbe
V obravnavanem primeru si vmesni nosilni zid delita oba dela dvojčka. Zato bi morala tožnika za odstranitev dela dvojčka, s katerim se posega v skupni del stavbe, pridobiti soglasje lastnikov sosednje enote dvojčka, s katerimi imata v solasti vmesno nosilno steno.