brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji - ponovljen postopek
Ker je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč odobrena za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje, odvetnica ni upravičena do povračila stroškov zastopanja potem, ko je višje sodišče prvo odločitev v pravdni zadevi na prvi stopnji razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - posredovanje nepopolnih podatkov - poziv k dopolnitvi - posebni ugotovitveni postopek
Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pošteno navedel, da je z bivšo ženo solastnik nepremičnine, ki je v fazi delitve premoženja. Zato ni mogoče reči, da je podatke o premoženju zamolčal. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral zato na osnovi tožnikove izjave o solastništvu na nepremičnem premoženju in na podlagi uradno pridobljenih podatkov izpeljati poseben ugotovitveni postopek po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Razlogi, zaradi katerih je prosilec odklonil sodelovanje v postopku mediacije, za odločitev o dolžnosti vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembni.
inšpekcijski ukrep - poštne storitve - določitev cen univerzalnih poštnih storitev - splošni pogoji za izvajanje poštnih storitev - dostop do poštnega omrežja izvajalca univerzalnih poštnih storitev
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je na podlagi svojih analiz presodila, da so s strani tožnice (izvajalke univerzalnih poštnih storitev) postavljene cene dostopa generalno previsoke in zato izvajalcem zamenljivih storitev ne omogočajo konkurenčnega tržnega nastopa (da bi v segmentu zamenljivih storitev sploh lahko konkurirali tožnici). Z izpodbijano odločbo je torej agencija le odpravila nezakonito stanje, ki ga je tožnica vzpostavila z objavo splošnih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnik v tožbi ne uspe omajati argumentacije tožene stranke v zvezi s pravili odškodninskega prava po Obligacijskem zakoniku, da niso podane niti osnovne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožnikovi argumenti, ki se nanašajo na zatrjevane nepravilnosti v kazenskem postopku, pa niso oziroma ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - neprava retroaktivnost - načelo zaupanja v pravo - pravica do zasebne lastnine
Vprašanje retroaktivnosti se pojavi le v zvezi z določbo 12. člena ZDDDČPNO, ker se na njeni podlagi v davčno osnovo vključujejo dohodki, prejeti pred uveljavitvijo zakona. Kolikor gre za dohodke, prejete po uveljavitvi ZDDDČPNO, kot je to v obravnavani zadevi, zakon ni retroaktiven. Posega le v višino pričakovanega (neto) dohodka davčnih zavezancev, prejetega na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona. Zato gre lahko le za t.i. nepravo retroaktivnost, ki se presoja po načelu zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Uvedba dodatnega obdavčenja po mnenju sodišča navedenemu ustavnemu načelu sama po sebi ne nasprotuje, tožeča stranka pa tudi ne zatrjuje, da pogoji za ustavno skladno spremembo ureditve ne bi bili izpolnjeni.
ZDDDČPNO s predpisano davčno stopnjo tudi ne posega prekomerno v pravico do zasebne lastnine. Skupna stopnja obdavčitve, ki sicer lahko doseže tudi 90 %, namreč velja le za dohodke, ki po višini presegajo predpisano zgornjo mejo, medtem ko dohodki do te meje niso predmet dodatne obdavčitve. Le s takšnim načinom obdavčitve je mogoče doseči (stvarno upravičen) cilj zakonodajalca, da se višina plač poslovodij in nadzornikov prilagodi gospodarskemu stanju družb, ki jih le-ti vodijo oziroma nadzorujejo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Tožnikova mladost in njegovo socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP nista okoliščini, ki bi (absolutno) utemeljevali upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Devetnajstletna odsotnost tožnika iz Republike Slovenije je ob splošno znanem dejstvu glede trajanja vojnega stanja na območju nekdanje SFRJ (da je bil Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BIH, sklenjen leta 1995) tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ nikakor ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik tako dolgo časovno obdobje po odselitvi iz Republike Slovenije v mesecu novembru 1991 v BiH do vložitve predmetne prošnje dne 14. 8. 2010, prebival v tujini, je tožena stranka pravilno ugotovila, da v tem primeru ni mogoče trditi, da tožnik od 23. 12. 1990 oziroma od meseca novembra 1991 dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma da je imel v tem času (ves čas) tudi namen dejansko živeti v Republiki Sloveniji.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. SZ-1 člen 87.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalno prebivališče prijavitelja
Tožnica ima stalno prebivališče na naslovu, ki ni na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja.
ZGO-1 člen, 74c, 74c/1, 74c/1-3. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 11-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahteven objekt
Sporni objekt (oporni zid) šteje med nezahtevne objekte iz 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar nadalje, glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 zahteva ugotovitev, ali je sporna gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Sodišče je presodilo, da je bila v spornem primeru ugotovitev upravnega organa, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev iz 39. člena PUP, pravilna.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
Tožnik ne more naknadno uveljavljati drugačne pravne podlage glede višine oz. izračuna zneska, ki mu je bil pravnomočno vrnjen v 1. točki izreka odločbe z dne 3. 1. 2008, ki je v tej točki že pravnomočna.
Ker tožnik v tožbi ne izpodbija, da zapisnik o inšpekcijskem pregledu ni sestavljen v skladu z določbami ZUP, ga je treba v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena ZUP šteti kot javno listino, ki dokazuje potek in vsebino dejanj v postopku in vsebino danih izjav, torej je treba v obravnavanem primeru šteti, da je tožnik podal izjavo, kot je navedena v zapisniku, in v kateri je navedel dejstva v zvezi z gradnjo spornega objekta.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodki iz premoženja - davčni postopek - zbiranje podatkov - zaslišanje prič - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - izločitev dokazov
Davčni organ lahko pomembna dejstva ugotovi tako, da pridobiva podatke od oseb, ki kaj vedo o zadevi, vendar ne na način, da bi bile zaslišane kot priča v postopku. Tako morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo kaznivo dejanje davčne zatajitve s sprejemom KZ-1B dekriminirano in da zato s hišno preiskavo pridobljeni dokazi ne morejo biti veljavni, sodišče meni, da je bila hišna preiskava v trenutku, ko je bila izvedena, opravljena skladno s takrat veljavnimi predpisi. O upravičenosti davčnega organa, da skladno z določbami ZDavP-2 in ZDS-1 v postopku odmere davčne obveznosti uporabi listine, odstopljene od drugega državnega organa, pa ni dvoma. Morebitna kršitev v postopku odstopanja listin lahko predstavlja le kršitev pravil kazenskega procesnega zakona, kar pa ni predmet odločanja davčnih organov in na zakonitost odločb, izdanih v davčnih postopkih, ne more vplivati. Drugačno stališče bi pomenilo legalizacijo skrivanja davčno relevantnih listin in onemogočalo izvedbo postopkov v pristojnosti davčnih organov. Ekskluzijo dokazov določa le ZKP. Sodišče še dodaja, da je stranka v upravnem postopku, drugače kot v kazenskem postopku, tudi če je ta naperjen v njeno škodo, dolžna govoriti resnico.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožnica se je zaposlila 1. 5. 2012, njena neto plača znaša 725,39 EUR, tako njen lastni dohodek presega z zakonom določen cenzus (520 EUR), zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, da tožnica, ker ne izpolnjuje tega pogoja, ni upravičena do dodelitve BPP.
ZUJIK člen 100. ZUP člen 4, 214, 230, 230/2. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin člen 6, 7, 11, 12, 13, 14, 15, 17.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kultura - javni razpis - javni poziv - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva - pravno sredstvo zoper odločitev župana
Če vprašanja postopka javnega razpisa in javnega poziva v ZUJIK niso drugače urejena, se zanje smiselno uporabljajo določbe ZUP. Pri tem se postopki javnega razpisa uporabljajo tudi za lokalne skupnosti, s tem, da pristojnosti ministra izvršuje župan oziroma drug organ, ki je po zakonu pooblaščen zastopati in predstavljati lokalno skupnost. Glede na določbe drugega odstavka 230. člena ZUP določitev pravnega sredstva zoper odločitev župana s podzakonskim predpisom ni mogoča, saj morajo biti podzakonski predpisi v skladu z zakonom. Določbo 7. člena Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Trzin, da je zoper odločitev na prvi stopnji možna pritožba v roku 8 dni, je tako mogoče uporabiti le v smislu, da zagotavlja stranki možnost izjave o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Še vedno pa gre za odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
Pri postopku javnega razpisa je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Enako varstvo pravic vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločbe. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč pravna sredstva le navidezna. Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi torej morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Tožena stranka mora dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložiti v sami odločbi, tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Tega z odgovorom na tožbo ne more več dopolnjevati.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 13, 13-6, 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - hujša disciplinska kršitev
Izrečena disciplinska sankcija je primerna storjenemu prekršku, ker gre za hujšo disciplinsko kršitev po 6. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije.
EZ člen 64n/3. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - sončna energija - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov
Prvotno prejeta sredstva so bila pri izračunu višine referenčnih stroškov upoštevana. Referenčni stroški so se tako znižali le ob upoštevanju prejetih nepovratnih sredstev in ne glede na celotno investicijo. Podlaga za to je tretji odstavek 64.n člena EZ-C. Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožeča stranka pa je uveljavljala državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - mnenje Zavoda RS za varstvo narave
Nameravani poseg je v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnimi strokovnimi študijami in programi ter zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je upravni organ utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.