ZMZ člen 23, 23/1, 23/1-8, 23/1-9, 26, 28. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščita - upoštevanje informacij o stanju v izvorni državi - istospolna usmerjenost - obrazložitev odločbe
Ker sta tožnika pripadnika posebne družbene skupine, bi morala tožena stranka na podlagi informacij iz 8. in 9. alinee 23. člena ZMZ ugotoviti, ali obstaja utemeljen razlog, da bi bila v primeru vrnitve v Srbijo in na Kosovo soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpita resno škodo, kot jo določa 28. člen ZMZ. Izpodbijana odločba v tem delu ni obrazložena in se je zato ne da preizkusiti, saj ne temelji na informacijah o položaju LGBT populacije v Srbiji niti ne temelji na specifičnih informacijah o Kosovu kot izvorni državi drugega tožnika, ki bi vključevale tudi način izvajanja sprejetih zakonov in Ustave ter drugih predpisov izvorne države drugega tožnika iz 9. alinee 1. odstavka 23. člena ZMZ.
Podlaga za to, da se pri odločanju o pogojnem odpustu upoštevajo tudi odprti kazenski postopki, je v petem odstavku 88. člena KZ-1, ki kot enega od kriterijev pri odločanju izrecno navaja tudi morebitne kazenske postopke, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora. KZ-1 v tem delu ni v nasprotju s 27. členom Ustave RS, saj se tožniku ne očita, da je kriv tistih kaznivih dejanj, glede katerih še tečejo postopki, temveč so odprti postopki bili uporabljeni le kot kriterij za odločanje o tem, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
upravni spor - napredovanje v pedagoški naziv - napredovanje po vložitvi tožbe - pravni interes - naziv kot pravni interes - zavrženje tožbe
Tekom postopka je bilo sodišče seznanjeno, da je tožnica napredovala v pedagoški naziv redni profesor za področje biofizike. Ta naziv, redni profesor za področje biofizike, pa je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnica zasledovala z vložitvijo tožbe. Zato izpodbijani upravni akt ne posega več v njeno pravico ali njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. V nadaljnjih vlogah tožnica sicer utemeljuje pravni interes za vloženo tožbo, vendar z navedbami ni v zadostni meri pojasnila, zakaj meni, da tudi po pridobitvi pedagoškega naziva „redni profesor za področje biofizika“ še vedno zasleduje pravni interes, da se odpravi izpodbijanji prvostopni akt. Tožbenega zahtevka pa tudi ni modificirala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - predpostavke odškodninske odgovornosti
Tožnik v tožbi ne uspe omajati argumentacije tožene stranke v zvezi s pravili odškodninskega prava po Obligacijskem zakoniku, da niso podane niti osnovne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožnikovi argumenti, ki se nanašajo na zatrjevane nepravilnosti v kazenskem postopku, pa niso oziroma ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.
inšpekcijski ukrep - poštne storitve - določitev cen univerzalnih poštnih storitev - splošni pogoji za izvajanje poštnih storitev - dostop do poštnega omrežja izvajalca univerzalnih poštnih storitev
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je na podlagi svojih analiz presodila, da so s strani tožnice (izvajalke univerzalnih poštnih storitev) postavljene cene dostopa generalno previsoke in zato izvajalcem zamenljivih storitev ne omogočajo konkurenčnega tržnega nastopa (da bi v segmentu zamenljivih storitev sploh lahko konkurirali tožnici). Z izpodbijano odločbo je torej agencija le odpravila nezakonito stanje, ki ga je tožnica vzpostavila z objavo splošnih pogojev.
javni uslužbenec - uvrstitev javnega uslužbenca v plačni razred - prevedba plače - stvarna pristojnost
Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS je odločila o predlogu tožnice za razveljavitev aktov, s katerimi je bila prevedena osnovna plača oziroma je bilo odpravljeno nesorazmerje v osnovni plači tožnice. Plača pa je po določbi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pravica oziroma obveznost iz delovnega razmerja, o kateri je po zakonu pristojno odločati delovno in ne upravno sodišče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Tožnikova mladost in njegovo socialno stanje pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP nista okoliščini, ki bi (absolutno) utemeljevali upravičenost do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Sodišče se strinja z razlago v tem postopku sporne pravne podlage 20. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Odlok o PUP) glede potrebnih odmikov od sosednjega objekta kot tudi od sosednje parcelne meje. Predmetna gradnja mora izpolnjevati vse pogoje (odmiki in zdravstvene tehnične zahteve) iz 20. člena Odloka o PUP, ker pa je mansarda od parcelne meje odmaknjena le 1,59 m (namesto vsaj 4 m), gradbenega dovoljenja brez soglasja lastnika sosednje mejne parcele ni mogoče izdati.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
davčni postopek - povrnitev stroškov postopka - uspeh v postopku - stroški zunanjega izvajalca
Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov davčnega postopka je bila pravilno zavrnjena. Ker so mu bile z odločbo z dne 19. 4. 2011 dodatno odmerjene davčne obveznosti, namreč ni mogoče trditi, da se zanj postopek ni končal neugodno. Sodišče se strinja tudi s stališčem, da je pravilen davčni obračun dolžan predložiti davčni zavezanec in da zato stroški, ki nastanejo v zvezi s pripravo pravilnega davčnega obračuna, ne morejo bremeniti davčnega organa, pač pa, ker se je postopek zanj končal neugodno, tožnika samega. Odločitev o tem, ali bo znesek premalo plačanih dajatev ugotovil sam ali pa bo za to najel zunanje izvajalce, pa je odločitev samega tožnika in ne davčnega organa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izdajo drugostopenjske odločbe, ki je bila tožniku vročena 30. 5. 2012. Od naslednjega dne, torej od 31. 5. 2012, pa je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek 29. 6. 2012.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3. SZ-1 člen 87.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - razpisni pogoji - stalno prebivališče prijavitelja
Tožnica ima stalno prebivališče na naslovu, ki ni na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja.
ZGO-1 člen, 74c, 74c/1, 74c/1-3. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost 11-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahteven objekt
Sporni objekt (oporni zid) šteje med nezahtevne objekte iz 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, kar nadalje, glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 74c. člena ZGO-1 zahteva ugotovitev, ali je sporna gradnja skladna z veljavnim prostorskim aktom. Sodišče je presodilo, da je bila v spornem primeru ugotovitev upravnega organa, da sporni objekt ne izpolnjuje pogojev iz 39. člena PUP, pravilna.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodki iz premoženja - davčni postopek - zbiranje podatkov - zaslišanje prič - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - izločitev dokazov
Davčni organ lahko pomembna dejstva ugotovi tako, da pridobiva podatke od oseb, ki kaj vedo o zadevi, vendar ne na način, da bi bile zaslišane kot priča v postopku. Tako morajo fizične osebe na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek.
V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo kaznivo dejanje davčne zatajitve s sprejemom KZ-1B dekriminirano in da zato s hišno preiskavo pridobljeni dokazi ne morejo biti veljavni, sodišče meni, da je bila hišna preiskava v trenutku, ko je bila izvedena, opravljena skladno s takrat veljavnimi predpisi. O upravičenosti davčnega organa, da skladno z določbami ZDavP-2 in ZDS-1 v postopku odmere davčne obveznosti uporabi listine, odstopljene od drugega državnega organa, pa ni dvoma. Morebitna kršitev v postopku odstopanja listin lahko predstavlja le kršitev pravil kazenskega procesnega zakona, kar pa ni predmet odločanja davčnih organov in na zakonitost odločb, izdanih v davčnih postopkih, ne more vplivati. Drugačno stališče bi pomenilo legalizacijo skrivanja davčno relevantnih listin in onemogočalo izvedbo postopkov v pristojnosti davčnih organov. Ekskluzijo dokazov določa le ZKP. Sodišče še dodaja, da je stranka v upravnem postopku, drugače kot v kazenskem postopku, tudi če je ta naperjen v njeno škodo, dolžna govoriti resnico.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja - poškodovan objekt - skrajšani ugotovitveni postopek
V obravnavani zadevi gre za inšpekcijski postopek, v katerem se po prvem odstavku 146. člena ZGO-1 odločba lahko izda v skrajšanem postopku, brez zaslišanja strank. To pomeni, da zaslišanje stranke v takem primeru ni obvezno in njegova opustitev sama po sebi ne pomeni absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Sodišče zato ne more slediti tožbenemu ugovoru, da nesodelovanje tožnika v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pomeni bistveno kršitev pravil postopka, toliko bolj, ker v sporni zadevi tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi, ne navaja takih ugovorov, ki bi lahko bistveno vplivali na odločitev.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije (2005) člen 13, 13-6, 108.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - hujša disciplinska kršitev
Izrečena disciplinska sankcija je primerna storjenemu prekršku, ker gre za hujšo disciplinsko kršitev po 6. točki 13. člena Disciplinskega pravilnika Inženirske zbornice Slovenije.
EZ člen 64n. Uredba o podpori električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energij člen 2, 15.
podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov - sončna energija - finančna pomoč za tekoče poslovanje - referenčni stroški - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - državna pomoč
Če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz te naprave, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. Tožnik je pred uveljavitvijo določb EZ-C že kandidiral za nepovratna sredstva iz naslova politike razvoja podeželja, ki so mu bila tudi odobrena. Dejstvo je, da so bila ta sredstva namenjena izgradnji sončne fotonapetostne elektrarne, v zvezi s katero je kasneje po določbi 64.n člena EZ uveljavljal še podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje.
V obravnavanem primeru se z izpodbijano odločbo ne posega v tožnikove že pridobljene pravice. Tožnik je namreč uveljavljal državno podporo najprej za izgradnjo sončne elektrarne in kasneje za delovanje sončne elektrarne, torej na dveh različnih pravnih podlagah.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - mnenje Zavoda RS za varstvo narave
Nameravani poseg je v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnimi strokovnimi študijami in programi ter zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je upravni organ utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.