ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostorov in o načinu njegovega plačila člen 25.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - nedovoljena uporaba poslovnega prostora - sprememba uporabe - soglasje občine k nameravanemu posegu v prostor
Upravni organ je v predmetni zadevi obravnaval določitev nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, kot posledico nedovoljene uporabe lokala, ugotovljene s predhodno izdano odločbo gradbenega inšpektorja. Tožnik je sicer pridobil Soglasje k nameravanemu posegu v prostor Mestne občine Velenje, vendar pa samo soglasje še ne nadomesti potrebnega upravnega dovoljenja za spremembo uporabe poslovnega prostora.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Razlaga materialnega predpisa, kot jo je podala tožena stranka je pravilna. Ko pa je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje, ali je pogodba sklenjena v skladu s ponudbo, pa je napačno ugotovila neujemanje. Tožnik ima prav, da iz ponudbe za prodajo izhaja, da je predmet prodaje delež 157/160, kar ustreza deležu prodajalcev kot solastnikov. Kot opredelitev predmeta prodaje pa je navedeno: „parc. št. 1137 njiva 4, površina 17016, k.o. …, cena 20.000,00 EUR za 1/1.“ Ob tako oblikovani ponudbi, ko je že iz deležev prodajalcev razvidno, da njihov skupni delež dosega le 157/160-tin ter navedbi, da je cena za celotno parcelo 20.000,00 EUR, ni pravilna razlaga tožene stranke, da je bila dogovorjena in ponujena cena 20.000,00 EUR za solastninski delež do 157/160-tin.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - načelo uspeha v postopku
Tožena stranka je dolžna odločiti o stroških nudenja BPP sama, na podlagi lastne presoje, pri čemer pa seveda ne more prezreti razlogov in odločitve sodišča v zadevi, v kateri je bila prosilcu dodeljena BPP, in ki se nanašajo na morebitne nepriznane stroške.
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 22, 22/1, 22/1-c. Javni razpis za ukrep 121: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za naložbe mladih prevzemnikov kmetij za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje poglavje 2, 2-3, 2-5. ZKme-1 člen 54.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme - poslovni načrt
Med naložbami, ki jih je tožnik sicer konkretno navedel v poslovnem načrtu, nesporno ni ne balirke in ne ovijalke. Zato v konkretnem primeru za uveljavljanje nepovratnih sredstev niso bili izpolnjeni pogoji iz javnega razpisa. Iz slednjega namreč dovolj jasno sledi zahteva, da se nepovratna sredstva dodelijo zgolj za tiste naložbe, ki so bile opredeljene v poslovnem načrtu.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - zahteva za izdajo odločbe - zavrženje tožbe
Tožnik je preuranjeno vložil tožbo zaradi molka organa, saj niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. Tako iz listin, ki jih je sodišču poslal tožnik, kot tudi iz njegovih navedb namreč ni razvidno, da bi na drugostopenjski organ vložil ustrezen poziv za izdajo odločbe o pritožbi, vloženi zaradi molka prvostopenjskega organa.
ZPotK-1 člen 2, 2-10, 3, 28, 34, 35. SPZ člen 171.
varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - zastava - neposestna zastavna pravica na premičninah
Neposestna zastavna pravica na premičninah se lahko, glede na določbo 171. člena SPZ, ustanovi izključno s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Ta določba je zavezujoča in pomeni zakonski pogoj za nastanek neposestne zastavne pravice ter se ji z navedbo, da je odsotnost predpisane obličnosti le v breme tožnika, ni mogoče izogniti. Zato pogodb, ki jih je s strankami sklepal tožnik, ni mogoče vsebinsko okvalificirati kot zastavne pogodbe v smislu ustanovitve neposestne zastavne pravice. Čim je tako, pa sklepanje pogodb predstavlja kreditiranje potrošnikov in je treba upoštevati določbe ZPotK-1.
DDV - oprostitev DDV - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami - oproščena dobava stavbnega zemljišča
V obravnavanem primeru gre za dobavo nepremičnine, ki jo sestavljajo zemljišče in stari objekti, ki niso v fazi predelave v nove objekt oz. niso porušeni, zato ne gre za oproščeno dobavo stavbnega zemljišča v smislu osme točke 44. člena ZDDV-1.
Ker pa gre v konkretnem primeru za oproščeno transakcijo po sedmi točki 44. člena ZDDV-1, bi se tožnik in prodajalec pred opravljeno dobavo sicer lahko odločila za prostovoljno obdavčitev sicer oproščene transakcije in podala skupno izjavo pred pristojnim davčnim organom (drugi odstavek 45. člena ZDDV-1), česar pa v obravnavanem primeru nista storila. Zato tožnik ni upravičen do odbitka vstopnega DDV iz te oproščene transakcije.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker v postopku izvršbe niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost odločbe, ki se izvršuje, je drugostopenjski organ ravnal pravilno, da pritožbenih navedb, ki so se nanašale na odločbo ki se izvršuje, ni upošteval. Z drugačnim ravnanjem bi namreč v pritožbenem postopku obravnaval zakonitost in pravilnost izvršilnega naslova.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izločitev uradne osebe - udeležba v postopku na prvi stopnji ali sodelovanje pri odločanju
Ker je na prvi stopnji postopek vodila druga oseba kot na drugi stopnji, v tem primeru smiselna uporaba 4. točke 35. člena ZUP ne pripelje do ugotovitve, da je izpodbijani sklep nezakonit zaradi bistvene kršitve pravil postopka. Tožena stranka je tudi pojasnila, da je njen direktor (na drugi stopnji) opravljal zgolj naloge tehnične podpore za sprejemanje odločitve komisije kot organa druge stopnje, ki izhajajo tudi iz kataloga delovnih mest, in da v postopku ni odločal. Skladno s pravili je namreč odločitev o pritožbi sprejela Komisija za pritožbe.
globa za prekršek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova - slabo socialno stanje dolžnika
Izvršiti je mogoče le tisti pravni naslov, ki je opremljen s klavzulo o izvršljivosti. Pravilna je bila zato odločitev tožene stranke, ki je kot neutemeljene zavrnila pritožbene ugovore, s katerimi je tožnik ugovarjal postopku izdaje plačilnega naloga in ki se nanašajo na način storitve prekrška. Teh ugovorov ne more upoštevati niti sodišče, saj v skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v sporni fazi postopka ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Kot neupoštevne pa je moralo sodišče zavrniti tudi tožbene ugovore v zvezi s premoženjskim oziroma finančnim stanjem tožnika, saj jih v postopku izvršbe ne more upoštevati.
ZBPP člen 24, 24/5. ZUstS člen 52, 52/1, 55a. ZS člen 1, 1/2, 83, 83/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavna pritožba - vložitev ustavne pritožbe - tek rokov med sodnimi počitnicami
Tožena stranka ni presodila pogoja iz 55a. člena ZUstS, ki se nanaša na dovoljenost ustavne pritožbe, nepravilno pa je presodila tudi izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka 52. člena istega zakona, po katerem se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Tožena stranka je štetje roka oprla na določbe, ki se nanašajo na tek roka med sodnimi počitnicami (83. člen ZS). Vendar pa določbe ZS veljajo za vsa sodišča v Sloveniji, razen za Ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS).
pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - začetek teka relativnega zastaralnega roka - pretrganje teka zastaranja - odlog plačila davka - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do pravnomočne sodne odločbe - vračilo davka
Odločbi o odlogu plačila oziroma o zadržanju začetka davčne izvršbe, v konkretnem primeru izdani na podlagi 91. in 20. člena ZDavP, ne vplivata na izvršljivost odmerne odločbe, ki je nastopila s potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in ki v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZDavP-2 pomeni začetek teka relativnega roka zastaranja pravice do izterjave davka po odločbi. Do pretrganja teka zastaranja pravice do izterjave davka zaradi odloga plačila oziroma odloga izvršbe obveznosti iz odmerne odločbe ni prišlo, ker odločanje o odlogu ni usmerjeno v izterjavo davka, kar je po določbah drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pogoj za to, da se tek zastaralnega roka pretrga. Tudi v primeru odloga davčne izvršbe (do pravnomočne sodne odločbe) ni mogoče šteti, da v času odloga izvršbe (relativni) zastaralni rok ni tekel, ker za to v zakonu ni podlage.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Tožnica je imela možnost, da svojo izjavo poda, torej da zadosti pozivu v roku, ki ji je bil dan, torej z aktivnostjo. Dejstvo, da je bila pisno pozvana na dopolnitev vloge, pomeni, da je bilo zadoščeno določbi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, posledično pa njena vloga pravilno zavržena.
ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - izpraznitev delovne površine za intervencijska vozila
Četrti odstavek 35. člena ZVPoz določa, da morajo biti evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila proste in prehodne. V konkretni zadevi je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnika navedene določbe nista spoštovala, zato jima je pravilno naložil odpravo pomanjkljivosti s področja varstva pred požarom, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Institut brezplačne pravne pomoči (BPP) zagotavlja dostop do sodišča socialno šibkim strankam in ne pokrivanje stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Z 49. členom ZBPP pa je urejen (drugačen) položaj, ko upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ni uspel. V tem primeru je dolžan povrniti sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP. Po določbah 48. člena ZBPP se torej izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, po 49. členu v primeru pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rušenje in gradnja novega objekta - slabo stanje obstoječe stavbe - gradnja v primeru naravnih in drugih nesreč
Tožnik je kupil zemljišča z upravnim poslopjem v zelo slabem stanju, ki je onemogočalo obnovo objekta. To pomeni, da v konkretnem primeru rušenja in gradnje novega objekta niso narekovale posebne razmere v smislu četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ampak zgolj slabo stanje obstoječe stavbe.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZDen člen 32, 32/2.
denacionalizacija - gradbeno dovoljenje - ovire za vračilo v naravi - podržavljeno zazidano stavbno zemljišče - pravica graditi - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Drugi odstavek 32. člena ZDen določa, da se podržavljena zazidana stavbna zemljišča ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca. Da so obravnavana zemljišča pozidana in da objekti niso v lasti tožnika, med strankami ni sporno. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča z drugim odstavkom 32. člena ZDen kot poseben pogoj ni predpisan način gradnje objektov (z dovoljenjem ali brez) oziroma čas njihove gradnje (pred ali po uveljavitvi ZDen), pomembno je le, ali je objekt, ki je bil po podržavljenju zgrajen na zemljiščih, v lasti denacionalizacijskega upravičenca ali ne. Ker v obravnavanem primeru tožnik ne trdi, da so objekti v njegovi lasti, po navedenem ne obstaja dolžnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi. Zato je tudi tožbeno sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen neutemeljeno.
sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka spremembe gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe - pravni interes
Zgolj dejstvo, da gre za sosednje parcele, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi moral tožnik kot njihov lastnik sodelovati v postopku izdaje spremenjenega gradbenega dovoljenja.