inšpekcijski postopek - izrek denarne kazni - vročitev - dokazilo o opravljeni vročitvi - vročilnica
Tožnik, razen s posplošenim zanikanjem prejema sklepa z dne 19. 1. 2010, neverodostojnosti vročilnice ni dokazoval z nobeno z dokazom podprto trditvijo, zato je zaključek toženke o vročenem sklepu z dne 19. 1. 2010 pravilen.
evidentiranje urejenega dela meje - ista upravna zadeva
Z upravnima odločbama sta bila urejena (in kot taka evidentirana) različna dela meje med zemljiščema, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi študija - stranka v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral pred izdajo odločbe jasno določiti, kdo je lahko stranka v postopku. Iz prošnje izhaja, da je prošnjo vložila C.C. po zakoniti zastopnici A.A. Zato iz obrazložitve obeh upravnih odločb ni razvidno, zakaj je prvostopenjski upravni organ izpodbijani odločbi izdal zakoniti zastopnici, ne pa osebi, ki je kot stranka v postopku prošnjo tudi vložila.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 24.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče.
Ker v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za sprejem tožbe v obravnavo, pa ne zaradi zamude roka za tožbo, ampak zaradi tega, ker v isti zadevi že teče upravni spor med strankama, tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dopusten in ga je sodišče zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik kot subsidiarni tožilec, glede na določbo 421. člena ZKP, ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Glede na navedeno zakonsko določbo namreč ni upravičena oseba za vložitev takšne zahteve. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 15. 5. 2012 ne more uspeti, kar pomeni, da je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/2, 83/2-9. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - sodne počitnice - tek procesnih rokov - nujna zadeva - zavrženje tožbe
Skladno z določilom tretjega odstavka 83. člena ZS procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Zadeve v upravnem sporu po ZBPP pa se obravnavajo kot nujne, zato v teh zadevah procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi pravilno oprla na določila Evropske konvencije o izročitvi in Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi glede na navedene konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ki med strankama niso sporne in so za odločitev bistvene oziroma odločilne.
Obnova postopka izdaje lokacijskega dovoljenja je bila dovoljena zaradi varovanja pravic in pravnih koristi vlagateljev zaradi bližine njunih zemljišč z nameravanim objektom. Glede na navedeno lahko vlagatelja varujeta svoje pravice in pravne koristi le v obsegu, kolikor se nanašajo na bližino njunega zemljišča in nameravanega objekta.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del člen 60, 104, 104/2.
postavitev objekta za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oglaševanje na javnem mestu - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti
Stranka mora pridobiti dovoljenje za oglaševanje le v primeru oglaševanja na javnem mestu. Po presoji sodišča določb Odloka o oglaševanju, ki se nanašajo na pridobitev dovoljenj občine za postavitev objekta za oglaševanje, ni mogoče razlagati na način, da je treba takšno dovoljenje pridobiti tudi, kadar gre za postavitev oglasnih objektov na zasebnih zemljiščih.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožničina mati kot oskrbovanka, za katero je tožnici z izpodbijano odločbo določena dolžnost prispevati k stroškom institucionalnega varstva, zanjo ni skrbela celih 31 let. Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev (sicer je dolžnost polnoletnega otroka, da skrbi za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje), ki iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Iz listin upravnega spisa in tudi tožbenih trditev namreč ne izhaja, da bi bilo takšno neizpolnjevanje preživninskih obveznosti tožničine matere izkazano.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika
Iz tožničinega predloga za razrešitev in tudi iz njenih tožbenih navedb izhaja, da naj bi tožnica razrešitev odvetnice predlagala v zvezi s podpisom dogovora o plačilu stroškov zastopanja z dne 6. 6. 2011. Brezplačna pravna pomoč, za katero je tožnica zaprosila 17. 2. 2012, ji je bila dodeljena z odločbo z dne 6. 4. 2012, torej je evidentno, da je tožnica dogovor o plačilu odvetniških storitev z odvetnico sklenila pred vložitvijo prošnje in odločitvijo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
V skladu z upravnosodno prakso se določilo devetega odstavka 30. člena ZBPP razlaga tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v postopku, v katerem je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. Tožnica pa v postopku, za katerega je bila za izvajalko pravne pomoči določena odvetnica, ni izkazala okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bilo odvetnico treba razrešiti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker neodprava pomanjkljivosti vloge v skladu s pozivom organa že glede ene od zahtev javnega razpisa narekuje zavrženje vloge (drugi odstavek 67. člena ZUP), to pomeni, da ima sodišče že na podlagi te presoje podlago za pritrditev formalni odločitvi prvostopenjskega organa o zavrženju vloge (ob tem ko ugotavlja tudi, da je bil na tako posledico tožnik v pozivu za popravo vloge opozorjen, s čemer je organ zadostil določbam 7. člena ZUP o varstvu pravic strank).
Tožnika, ki s tožbo izrecno uveljavljata ničnost inšpekcijske odločbe (ne uveljavljata njene odprave), bi morala takšen zahtevek postaviti najprej pri upravnem organu, ki je inšpekcijsko odločbo izdal. Upravni organ bi o zahtevku odločal in zoper končno odločbo izdano v upravnem postopku, v katerem bi se odločalo o tem predlogu, da se inšpekcijska odločba izreče za nično, bi lahko tožnika začela upravni spor pri pristojnem sodišču.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - že izdana pravnomočna sodna odločba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, pomeni zgolj odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva in zato ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega zemljišča - izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča
Ni razlogov, da bi se izhodiščna vrednost konkretnega zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, ni večja od 10%. Podatki o tržnih cenah kmetijskih zemljišč za potrebe ugotavljanja njihovega morebitnega odstopanja od izhodiščne vrednosti zemljišč iz 4. člena Odloka se namreč zbirajo in obdelujejo glede na uradno dostopne podatke o cenah kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo iz evidenc upravnih enot in GURS. Zgolj drugačno zajemanje uradno dostopnih podatkov o cenah kmetijskih zemljišč po letu 2006 pa ne kaže na napačen izračun, česar ne dokazujejo niti oglasi za prodajo iz dnevnih časopisov, ki jih je tožnik priložil.
ZEN člen 31, 31/5, 32, 37, 40. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru člen 4, 4/5.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Iz zapisnika mejne obravnave ni nedvoumno razvidno, da tožnika nista pokazala svoje meje. Zato organ ne bi smel izdati odločbe po 40. členu ZEN, saj za to (še) niso bili izpolnjeni pogoji (zlasti ni bilo izkazane domneve soglasja s predlagano mejo po petem odstavku 31. člena ZEN), temveč bi moral najprej opraviti ustno obravnavo in nato v odvisnosti od rezultata opravljene ustne obravnave postopati naprej po določbah ZEN.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ dolžan uporabiti. V primerih, ko se nepremičnine prodajajo kot celota (in so po kulturi kmetijsko zemljišče in gozd), je pravilno za ugotovitev materialne podlage (ZKZ ali ZG), ki bo odgovorila na vprašanje, kdo je prednostni upravičenec, poiskati navezno okoliščino, ki utemeljuje uporabljeno pravno podlago za določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev. Pretežnostni kriterij prodajanih zemljišč je prvostopni organ v obravnavanem primeru pravilno uporabil. Ker gre torej za večinsko prodajo gozda, je uporaba določb ZG v obravnavanem primeru pravilna.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - vloga za izdajo soglasja - soglasje za priključitev za objekt - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Postopek za izdajo soglasja za priključitev, ki je v EZ izrecno opredeljen kot upravni, je prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi vodil po določbah ZUP. Vendar pa so bila procesna pravila, ki jih določa ta zakon, kršena. Tožnik se ni imel možnost udeleževati ugotovitvenega postopka ter pred izdajo odločbe izreči se o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, kot bi mu to glede na načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), konkretizirano v določbah 146. člena ZUP, moralo biti zagotovljeno.
obnova postopka - obnova pritožbenega postopka - predlog za obnovo postopka - za odločanje pristojen organ
Ker je bila v konkretnem primeru zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa vložena pritožba, je treba glede na določbo drugega odstavka 266. člena ZUP, ob dejstvu, da je v konkretnem primeru drugostopenjski upravni organ tožničino pritožbo zavrnil, ugotoviti, ali se obnovitveni razlog nanaša na postopek oziroma odločitev drugostopenjskega upravnega organa, torej, ali se predlog za obnovo postopka nanaša izključno na odločbo o pritožbi. V takem primeru bi namreč o obnovi postopka moral odločati drugostopenjski organ, čeprav s svojo odločbo ni odločal meritorno.
V konkretnem primeru se obnovitveni razlog nanaša na postopek pred prvostopenjskim upravnim organom. Iz navedenega razloga je sodišče presodilo, da tožena stranka (to je drugostopenjski organ) o tožnikovemu predlogu za obnovo postopka ni bila pristojna odločati.