dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - dohodki iz zaposlitve - povračilo stroškov - prehrana med delom - regres za letni dopust
Davka prosto povračilo stroškov je povračilo, ki je kot obveznost delodajalca (in pravica delavca) določena vnaprej, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe. Kasnejša dodatna izplačila nad vnaprej določeno višino povračil, ki jih ZDR in KPDTS nedvomno dopuščata, pa se z davčnega vidika ne morejo obravnavati kot povračilo stroškov iz 44. člena ZDoh-2 oziroma 3. člena ZPSV.
Stališče, da je pravna narava izplačila določena izključno z njegovo formalno opredelitvijo, ni utemeljeno. Verodostojnost knjigovodskih listin se namreč presoja tako po formalni kot tudi materialni plati. Listina je materialno verodostojna, če izkazuje resnično vsebino poslovnega dogodka.
ZDoh-2 člen 27, 27-5, 95, 95-3, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odsvojitev kapitala - neobdavčljiva odsvojitev kapitala - razlastitev - prenos nepremičnin iz naslova razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški
Določbo 3. točke 95. člena ZDoh-2 je treba razlagati tako, da predstavlja podlago za davka prost prenos nepremičnine tudi v primeru prenosa nepremičnine s pogodbo, sklenjeno namesto razlastitve, saj zakon oprostitve ne pogojuje s prenosom nepremičnine v samem postopku razlastitve. Pri tem je treba kot neobdavčljivo odsvojitev kapitala obravnavati celotno odmeno, ki jo prejme razlastitveni upravičenec, poleg vrednosti nepremičnine torej tudi stranske stroške, povezane z razlastitvijo (kolikor ti po vsebini in višini ustrezajo „stranskim stroškom razlastitve“ iz 105. člena ZUreP-1). Sodišče se torej ne strinja s stališčem, da o odškodnini, ki se v skladu s 5. točko 27. člena ZDoh-2 šteje za izvzeto iz obdavčitve, lahko govorimo le, če je bil postopek razlastitve izpeljan do konca in je zavezancu lastninska pravica odvzeta na podlagi pravnomočne odločbe.
DDV - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - storitve
Izpodbijana odločitev, po kateri tožeča stranka ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu družbe A. z dne 20. 12. 2007, je pravilna in skladna z zakonom. Pri tem je bistvena ugotovitev, da tožeča stranka ni izkazala, da bi ji omenjena družba kot izdajateljica računa zaračunano storitev tudi dejansko opravila. Ugovori, s katerimi tožeča stranka uveljavlja svojo dobrovernost pri poslovanju z omenjeno družbo oziroma zanika svoje sodelovanje pri davčni utaji, zato za odločitev niso (več) pomembni in jih kot takšnih sodišče ni presojalo.
Tožeča stranka ne oporeka ugotovitvam drugostopenjskega organa o bistveno pomanjkljivi vsebini računa in pogodbe o poslovnem sodelovanju ter s tem listin, ki so podlaga tako za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV, kot tudi za uveljavljanje davčno priznanih odhodkov. Ker so navedene listine zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti neverodostojna podlaga za knjiženje stroškov, je izpodbijana odločitev utemeljena tudi v tistem delu, v katerem se tožeči stranki ne priznajo davčni odhodki iz tega naslova ter se ji posledično poveča davčna osnova za obračun davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007.
Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi člen 12, 16, 16/3, 18. Direktiva št. 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2.
priznanje označbe naravne mineralne vode - mnenje ekspertne komisije - voda iz istega izvira
Po presoji sodišča gre v konkretni zadevi za mineralno vodo iz istega vodnega vira, ki je že dobila priznanje naravne mineralne vode in se trži pod blagovno znamko Donat Mg, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ekspertna komisija je namreč ugotovila, da ni mogoče podati pozitivnega mnenja za priznanje iste naravne mineralne vode pod drugo blagovno znamko.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v smislu, da sodišče organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se zato ne spušča v presojo (gre za zadeve po 4. členu ZUP) npr. ali gre za bolj ali manj inovativno oziroma tehnološko in tržno perspektivno storitev/projekt in zato tudi ne v primernost ocen teh projektov, pač pa presodi uporabo materialnega in procesnega prava, odločitev pa odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna, česar pa izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.