ZPSto-2 člen 5, 5/1, 5/4. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve člen 2, 3, 4, 5. ZG člen 38.
poštne storitve - izvajanje univerzalnih poštnih storitev - izjeme pri izvajanju univerzalnih poštnih storitev - otežen dostop do gospodinjstev - izjeme pri vročanju in dostavi pošiljk - oddaljenost objekta od javne ceste - gozdna cesta
Javna cesta iz 2. člena Splošnega akta o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve ne predstavlja gozdne ceste po določbah Zakona o gozdovih.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS - trajen vir preživljanja
Iz priloženih potrdil ne izhaja, da bi tožnica dejansko živela v Sloveniji neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo.
Prejemki, ki se upoštevajo kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost, so navedeni v prvem odstavku 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije. Preživnine ni med temi prejemki.
odločba o ugotovitvi državljanstva - ničnost odločbe - odločba kot posledica nedovoljenega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka v postopku nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju, na tej osnovi pa je bilo po njenem mnenju tudi napačno uporabljeno materialno pravo. To pa niso razlogi, na osnovi katerih je mogoče upravno odločbo izreči za nično.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Ker tožnik v zakonsko določenem roku strokovni službi za brezplačno pravno pomoč ni predložil zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je organ pravilno štel, da mu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena neupravičeno.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - neverodostojnost poslovnih listin - izdaja fiktivnih računov
Tožnik si v postopku ni pridobil primerljivih predračunov za isto nadgradnjo oz. isto delo s strani drugih potencialih izvajalcev, tudi sam tok denarja in materiala kaže na to, da gre v bistvu za fiktivne račune, saj se je denar nakazoval med obema pogodbenikoma, poslovna dokumentacija o nabavljenih materialih v relevantnem času ne izkazuje nabave za zatrjevano nadgradnjo strojev potrebnih materialov, tožnik pa v inšpekcijskem postopku ni uspel predložiti relevantnih in pravočasnih predračunov. Navedeno kaže na to, da je tožnik ustvaril lažne pogoje, potrebne za izplačilo podpore, zaradi česar je bilo treba njegov zahtevek za izplačilo podpore zavrniti.
dovolitev pripravljalnih del - ureditev meje - parcelacija - izrek odločbe - vsebina izreka odločbe
V izreku izpodbijane odločbe je bila dovoljena izvedba postopka za ureditev mej oziroma postopka parcelacije, v katerem se odmeri del zemljišča, katerega solastnika sta tožnika. V izreku odločbe je tako dovolj jasno opredeljen obseg zemljišča, na katerem se bo, ob upoštevanju obsega in poteka poti, izvedla parcelacija.
ZUP člen 80. Uredba o plačilih za ukrepe osi dva iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki KOP - pogoji za dodelitev sredstev - pregled na kraju samem - obtežba z živino - zapisnik o kontrolnem pregledu - vsebina zapisnika
Rezultatov kontrolnega pregleda za nazaj ni mogoče izpodbijati niti z dokumentacijo, na katero se sklicuje tožnica, niti s kakšnimi drugimi dokazi, ampak je bilo mogoče inšpektorjevim ugotovitvam (zapisniško) ugovarjati le v času sestave zapisnika oz. njegovega podpisa.
ZDoh-2 člen 27, 27-5, 95, 95-3, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odsvojitev kapitala - neobdavčljiva odsvojitev kapitala - razlastitev - prenos nepremičnin iz naslova razlastitve - z razlastitvijo povezani stroški
Določbo 3. točke 95. člena ZDoh-2 je treba razlagati tako, da predstavlja podlago za davka prost prenos nepremičnine tudi v primeru prenosa nepremičnine s pogodbo, sklenjeno namesto razlastitve, saj zakon oprostitve ne pogojuje s prenosom nepremičnine v samem postopku razlastitve. Pri tem je treba kot neobdavčljivo odsvojitev kapitala obravnavati celotno odmeno, ki jo prejme razlastitveni upravičenec, poleg vrednosti nepremičnine torej tudi stranske stroške, povezane z razlastitvijo (kolikor ti po vsebini in višini ustrezajo „stranskim stroškom razlastitve“ iz 105. člena ZUreP-1). Sodišče se torej ne strinja s stališčem, da o odškodnini, ki se v skladu s 5. točko 27. člena ZDoh-2 šteje za izvzeto iz obdavčitve, lahko govorimo le, če je bil postopek razlastitve izpeljan do konca in je zavezancu lastninska pravica odvzeta na podlagi pravnomočne odločbe.
ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 274/4.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev po nadzorstveni pravici - sprememba po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega predpisa - očitna kršitev materialnega predpisa
Iz uvoda in izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka o zadevi odločila vsebinsko, saj je zahtevo zavezanca za davek zavrnila. Iz obrazložitve odločbe pa izhaja, da zahteve dejansko ni presojala po vsebini in ni ugotavljala, ali je bil v konkretnem primeru materialni zakon kršen ali ne, pač pa se je postavila na stališče, da uporaba izrednega pravnega sredstva ni dovoljena, kar bi narekovalo zavrženje zahteve. To pomeni, da je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe ter s tem bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDavP-2 širi uporabo nadzorstvene pravice v primerjavi z ZUP. V 88. členu namreč določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo, če je z njo prekršen materialni zakon. Četrti odstavek 274. člena ZUP pa dopušča le razveljavitev izdane odločbe, ne pa tudi njene odprave ali spremembe, in še to zgolj v primeru, ko je materialni predpis z izdano odločbo očitno prekršen. Očitne kršitve materialnega predpisa ni mogoče enačiti s kršitvijo materialnega predpisa.
upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski upravni organ ugotovil datum nastopa izvršljivosti stanovanjske inšpekcijske odločbe ter določil roke ter način prisilne izvršbe, če tožnik ne bo omogočil izpolnitve naložene obveznosti. Gre za sklep procesne narave, ki je izdan na podlagi 292. člena ZUP in ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. S sklepom ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, zato glede na določbo 2. člena ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kaznivo dejanje razžalitve
Tožena stranka je pravilno uporabila 8. člen ZBPP, ki izrecno določa, da se brezplačna pravna pomoč ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Tožnik pa z zdravniškimi listinami, ki so bile pridobljene že pred vložitvijo prošnje za odobritev BPP, ni uspel dokazati, da mu je bila povzročena pravno priznana škoda, glede na to, da iz teh listin izhaja zgolj njegovo zdravstveno stanje, ki nima nobene vzročne zveze z kaznivim dejanjem.
Presoja sodišča glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v smislu, da sodišče organu pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se zato ne spušča v presojo (gre za zadeve po 4. členu ZUP) npr. ali gre za bolj ali manj inovativno oziroma tehnološko in tržno perspektivno storitev/projekt in zato tudi ne v primernost ocen teh projektov, pač pa presodi uporabo materialnega in procesnega prava, odločitev pa odpravi le v primeru, če je argumentacija očitno nerazumna, česar pa izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.
Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi člen 12, 16, 16/3, 18. Direktiva št. 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2.
priznanje označbe naravne mineralne vode - mnenje ekspertne komisije - voda iz istega izvira
Po presoji sodišča gre v konkretni zadevi za mineralno vodo iz istega vodnega vira, ki je že dobila priznanje naravne mineralne vode in se trži pod blagovno znamko Donat Mg, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ekspertna komisija je namreč ugotovila, da ni mogoče podati pozitivnega mnenja za priznanje iste naravne mineralne vode pod drugo blagovno znamko.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nazaupanje in nezadovoljstvo z odvetnikom
Z očitki, da naj bi odvetnik, ki bil je z izpodbijano odločbo dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, že bil tožniku dodeljen v drugi zadevi, v kateri pa svojega dela ni opravil, tožnik uveljavlja izločitev odvetnika v smislu deveta odstavka 30. člena ZBPP. Po upravnosodni praksi se navedeno določilo razlaga tako, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu v postopku, v katerem je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
Zato tožnikovo mnenje, da mu odvetnik pravne pomoči v predmetni pravdni zadevi naj ne bi zagotavljal kakovostno, ne more biti relevantna okoliščina, da bi ga organ za BPP v tej zadevi ne mogel določiti za izvajalca brezplačne pravne pomoči.
Tožnik ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker je solastnik stanovanja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja.
Postopek javnega razpisa je poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Ugovori tožnika, da mu niso bile dane enake možnosti, so splošne in pavšalne narave, zato jih niti ni mogoče konkretno presojati. Prav tako zatrjevano neenakopravno obravnavanje tožnika v postopku iz podatkov spisa ne izhaja.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZORSSZNM člen 51, 53. URS člen 14, 14/2.
Slovenci zunaj meja RS - finančna podpora - sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev odločbe - načelo enakosti pred zakonom
Glede na skopo utemeljitev zavrnitve tožnikove vloge, izpodbijane odločbe v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP ni mogoče preizkusiti. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožeče stranke, da je tožena stranka iz predloženih listin napravila napačen sklep o dejanskem stanju. Ugotovitev, da iz vloge ni razvidno, da gre za sodelovanje oziroma področje slovenskih skupnosti v zamejstvu, temveč za manjšine znotraj RS, je v nasprotju s podatki spisa. Ocena tožene stranke, da program tožeče stranke ni prioriteta letošnjega leta, pa je ostala brez vsake utemeljitve.
Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani. Načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do pravnih subjektov tudi s strani upravne oblasti. Iz obrazložitve odločbe mora torej tudi z vidika enakosti pred zakonom in transparentnosti izhajati, katera merila so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja in katera dejstva so bila pri tem odločilna.
ZBPP člen 12, 13, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje
Tožena stranka je skladno z določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre uporabila kot primerno velikost stanovanja za dvočlansko družino 90 m² in je kot premoženje družine štela nadaljnjih 109,70 m² predmetne nepremičnine.
vodotok - prepoved odvzema vode iz vodotoka - izvršitev inšpekcijske odločbe - sklep o dovolitvi izvršbe - izpodbijanje inšpekcijske odločbe
Tožnik tistega, kar mu je bilo naloženo z odločbo, prostovoljno ni izpolnil, zato se z izpodbijanim sklepom utemeljeno odreja prisilno izvrševanje odločbe.
V obravnavani zadevi tožnik ne more uspeti z ugovorom, da številka parcele, kjer naj bi gojil ribe, ni pravilna. Gre namreč za številko parcele, navedeno v izreku inšpekcijske odločbe, pravilnosti le-te pa po izrecni določbi prvega odstavka 292. člena ZUP ni mogoče izpodbijati s pritožbo (in posledično tudi ne s tožbo) zoper sklep o dovolitvi izvršbe.
gozd - ukrep gozdarskega inšpektorja - posegi na gozdnih parcelah - sečnja in spravilo gozdnega drevja - gradnja gozdnih vlak - odločba o odobritvi poseka dreves
Upravni organ se je pravilno oprl na tiste baze podatkov, ki so za ugotovitev vrste rabe zemljišč odločujoče, tj. na prostorski plan in na katastrske podatke iz časov odločanja.
Ker je gozdarski inšpektor ugotovil, da je tožnik opravil posege na gozdnih parcelah, ki so po gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote ... nahajajo v oddelku 47, v katerem po ugotovitvah gozdarskega inšpektorja v letu 2011 ni bila načrtovana gradnja vlak, je podan zakonski dejanski stan iz petega odstavka 37. člena ZG, ker tožnik ni imel odločbe o odobritvi poseka dreves, pa je izpolnjen zakonski dejanski stan iz četrte alinee prvega odstavka 17. člena ZG. Ob teh materialnopravnih določbah in na podlagi 32. člena ZIN je gozdarski inšpektor lahko izdal izpodbijano odločbo.
Tako seznam izvršilnih naslovov kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 9. točke 145. člena oziroma 151. člena ZDavP-2. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na tožbi predložene dokazne listine (posojilne pogodbe), glede sredstev iz naslova gotovinskih dvigov. Takšnih tožbenih navedb sodišče ne more upoštevati, ker bi jih moral tožnik v skladu z določbo 52. člena ZUS-1 (nova dejstva in novi dokazi) predložiti že v upravnih postopkih, v katerih so bile izdane davčne odločbe, ki sestavljajo seznam izvršilnih naslovov. Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na to, da že sam davčni organ teh listin ni mogel pridobiti, in da so bili to dolgotrajni postopki, kar naj bi bila pri tožniku ovira za predložitev danih dokazil. Gre namreč za tožbene ugovore, ki se nanašajo na izpodbijanje samega izvršilnega naslova, za kar pa v postopku davčne izvršbe ni pravne podlage.