upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - fikcija vročitve
Sodišče na podlagi povratnice o vročitvi izpodbijane odločbe tožniku ugotavlja, da je bil 17. 8. 2012 obveščen o prispelem pismu, tako da je 15-dnevni rok za prevzem pošiljke začel teči naslednji dan, to je 18. 8., in se iztekel 1. 9. 2012. Čeprav je bila sobota, je splošno znano, da pošte v Sloveniji delajo tudi na ta dan, zato tudi v tem pogledu ni bilo ovire za dvig odločbe. Ker je navedenega dne nastopila fikcija, da je bila izpodbijana odločba, s katero je bil upravni postopek končan, vročena tožniku, je naslednji dan, to je 2. 9. 2012, začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu.
mednarodna zaščita - začasna odredba - dublinski postopek - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari in bi bili tožniki izročeni Republiki Italiji, bi to pomenilo, da se v času odločanja ne bi več nahajali na območju Republike Slovenije. Tožniki ne bi bili več pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazovali pravnega interesa, saj bi ta naknadno prenehal. Njihov pravni položaj se namreč ne bi mogel več spremeniti. Zgolj ugotavljanje zakonitosti oziroma nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo za tožnike brez učinka, ker bi se prenehala možnost odločanja o tem, kar je bilo predmet upravnega spora.
izvrševanje kazenskih sankcij - pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - za odločitev relevantne okoliščine - predkazenski postopek
Glede na zakonske določbe pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen tisti obsojenec, za katerega se izkaže verjetnost, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, in o katerem se odloča v upravnem postopku. V primeru izpodbijane odločbe gre torej za upravno odločbo, ki se izda po prostem preudarku v upravnem postopku, v katerem se odloča o privilegiju obsojenca in ne o kazenskih obtožbah zoper njega. Tožnik se zato v pogledu procesnih garancij ne more uspešno sklicevati na določbe zakona (ZKP) in Ustave, ki se nanašajo na položaj obdolženca v kazenskem postopku.
Okoliščine, ki se upoštevajo pri odločanju o pogojnem odpustu, so v 88. členu KZ-1 navedene primeroma, zato tudi predkazenski postopek kot okoliščina, ki lahko prispeva k odločitvi, ni izključen. Kot relevantna okoliščina tudi ni izključen po določbah ZUP, po katerih se lahko pri odločanju upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, ki so primerne za posamezno vrsto odločitve in med katere v konkretnem primeru, ko se ugotavlja verjetnost ponavljanja kaznivih dejanj, nedvomno sodi tudi (utemeljen) sum storitve kaznivega dejanja, kakršnega izkazuje zahtevana kazenska preiskava pred pristojnim sodiščem.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes - obstoj dokumenta
S tem, ko je tožena stranka pritožbi tožnika delno ugodila, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Odločitev tožene stranke namreč ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnika, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
Tožnik v tožbi ne navaja prepričljivo, zakaj meni, da bi organ z zahtevanim dokumentom lahko razpolagal. Sodišče, prav tako kakor tožena stranka, za to ne vidi razumnega razloga. Tožnik tudi ni podal utemeljenega dvoma zakaj meni, da bi organ namenoma v nasprotju z obveznostjo iz ZDIJZ tožniku onemogočil dostop do zahtevane informacije.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1, 9.
javni razpis - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - nova naložba - obnovljivi viri energije - energetska učinkovitost stanovanjskih stavb
Iz zahtev javnega poziva jasno izhaja, da je nepovratno finančno spodbudo mogoče uveljavljati le za nove naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pred 31. 12. 1967 zgrajena stavba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po presoji sodišča podatki, ki so bili podlaga za ugotovitev, da je bil objekt, za katerega rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo je zahtevano gradbeno dovoljenje, zgrajen pred letom 1967, ne izkazujejo tega dejstva.
uporabno dovoljenje - postopek za izdajo uporabnega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes
Nekatera od zemljišč, ki jih je zajemalo gradbeno dovoljenje, so tudi po prodaji bencinskega servisa ostali v lasti A. V zvezi s spremembami okoliščin, na katere se nanaša gradbeno dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa, se ni vodil noben drug postopek, v katerem bi A. lahko varovala svojo lastninsko pravico. Ker te okoliščine niso sporne, ji je to treba omogočiti v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/2.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo sicer poslal po pošti 3. 10. 2012, vendar je ni poslal priporočeno (kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 še pravočasno), zato se šteje, da je bila tožba vložena tistega dne, ko jo je sodišče prejelo, t.j. 4. 10. 2012, torej po poteku zakonskega roka za vložitev tožbe.
inšpekcijski postopek - ukrep socialne inšpekcije - izvrševanje dela v splošno korist - naloge CSD v postopku izvrševanja dela v splošno korist
Ne iz izpodbijane in ne iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, kako ravnanje delavke v konkretnem primeru odraža tožničin sistem poslovanja v postopkih izvrševanja dela v splošno korist oz. ni razvidno, ali in zakaj je delavka očitane nepravilnosti storila prav zaradi pomanjkljivih in neustreznih organizacijskih in strokovnih navodil ravnanja v teh postopkih.
V drugem odstavku 6. člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist so ravnanja, ki se štejejo za neizpolnjevanje nalog, našteta primeroma, zato obvestilo, s katerim je tožnica sodišče obvestila o neizpolnjevanju nalog in je k temu priložila poročilo izvajalske organizacije, da obsojenka ni sposobna opravljati dela v splošno korist zaradi zdravstvenih težav, ni v nasprotju z omenjeno določbo Pravilnika.
ZKme-1 člen 32, 47, 53, 53/1. ZUS-1 člen 65. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 22, 22/1. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 13, 13/1, 13/4.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prevzem kmetije v roku 18 mesecev pred izdajo odločbe - spor polne jurisdikcije - zamudne obresti
Upravni organ o tožnikovi (pravočasni) vlogi ni odločil v predpisanem roku, zato ni imel pravne podlage za njeno zavrnitev zgolj iz razloga, ker tožnik ni izpolnjeval pogoja, da mora biti prvi lastniški prevzem kmetije izveden v roku največ 18 mesecev pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - poseg v konstrukcijske elemente - enostavni objekt
Iz tožničine izjave izhaja, da je na novo pozidala prav vse konstrukcijske elemente, iz katerih je po opisu v izreku izpodbijane odločbe obravnavani objekt sestavljen. Ker gre za nov objekt, je za odločitev v zadevi brezpredmetno, ali so bila za gradnjo objekta, ki je na istem mestu stal pred njim, izdana vsa potrebna dovoljenja. Predmetnega objekta pa ni mogoče uvrstiti med nobenega od objektov, ki jih Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost opredeljuje za enostavne objekte za lastne potrebe, zato bi si tožnica morala pridobiti gradbeno dovoljenje.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila tožeča stranka dvakrat jasno in nedvoumno opozorjena, da ima možnost sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS, vendar je kljub temu tožbo vložila pri Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, sodišče ocenjuje, da napačne vložitve ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti tožeče stranke. Navedeno pomeni, da niso podane okoliščine iz tretjega odstavka 29. člena ZUS-1, da bi bilo moč šteti, da je bila tožba vložena pravočasno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve - osebni stečaj - stečajna masa
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja. Ima namreč le premoženje v vrednosti 500,00 EUR, dohodkov pa ne prejema, zato bi v stečajnem postopku nastali samo stroški postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa ne bi prišlo.
Tožena stranka je v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči dolžna presojati razumnost zadeve, četudi je pričakovan izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena (2. alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP).
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Tožnica, kljub pozivu tožene stranke, davčnih obveznosti do izdaje izpodbijane odločbe ni poravnala, zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Od nje pa se izpolnjevanje davčnih obveznosti pričakuje še toliko bolj iz razloga, ker ji je bilo izdano dovoljenje za delo tujega zastopnika za opravljanje poslovodne funkcije v RS.
lokalne volitve - zavrnitev kandidature za župana - pogoji za vložitev kandidature - postopek za določitev kandidatov - tajno glasovanje
Vlagatelj kandidature mora sam izkazati, da je izpolnil vse zakonsko določene pogoje, volilna komisija je pristojna le v primeru, če ugotovi formalne pomanjkljivosti, zahtevati njihovo odpravo, sicer pa mora, če ugotovi, da zakonski pogoji za vložitev kandidature za župananiso izpolnjeni, kandidaturo zavrniti.
ZGO-1 člen 66. ZUP člen 43, 43/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - dovodni kanal za malo hidroelektrarno - gradnja na kmetijskem zemljišču - ugovori stranskega udeleženca
Upravni organ je investitorju utemeljeno izdal gradbeno dovoljenje za legalizacijo dela dovodnega kanala za malo hidroelektrarno, saj je gradnja skladna s prostorskim aktom, iz podatkov v upravnih spisih pa tudi izhaja, da se stanje kmetijskega zemljišča (pašnik 2. razreda) z gradnjo ni bistveno poslabšalo, saj je objekt vkopan v zemljišče in se nahaja pod nivojem zemljišča.
Tožeči stranki je bil status stranskega udeleženca priznan zato, ker ima na sosednji parceli pravico služnosti, hoje in vožnje, zato ima pravno varstvo le v okviru (morebitnega) posega v njeno služnostno pravico.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o zazidalnem načrtu Marina v Izoli člen 6, 18, 18-1, 27, 28, 28-2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Predloženi projekt gradbenih del po presoji sodišča ni skladen s prostorskim aktom, to je s končno urbanistično zasnovo zazidalnega načrta, saj iz projekta ne izhaja, da bo kljub izvedeni gradnji (terasa), v bodočnosti mogoča povečava obstoječega objekta kot celote, kot je to določeno v zazidalnem načrtu.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na javni vodovod - zagotavljanje gradnje komunalne opreme - prenos lastninske pravice na zasebnem vodovodu
Odločba o odmeri komunalnega prispevka ne more biti pravni naslov za prenos lastninske pravice na zasebnem vodovodu, tudi če bi bila odmera komunalnega prispevka zakonita, saj določba prvega odstavka 77. člena ZPNačrt, po kateri gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina, ne pomeni, da lahko občina odloča tudi o prehodu zasebnih vodovodov v njeno last.
ZBPP člen 13, 13/2. ZUP člen 9, 9/4, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zamolčanje podatkov - načelo zaslišanja stranke
Če se toženka v odločbi ni opredelila do katere od tožničinih navedb, to samo po sebi še ne pomeni, da odločbe ni mogoče preizkusiti, kar bi pomenilo tkim. absolutno bistveno kršitev upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, in to ne glede na to, iz kakšnih razlogov je prišlo do tega. Do navedene kršitve bi lahko prišlo le, če bi tožničine navedbe take, da bi lahko vplivale na odločitev, torej pravno relevantne.
V aktuarskem mnenju je pojasnjeno, zakaj in v katerih (ključnih) elementih aktuarsko preverjanje ne more biti omejeno zgolj na segmente pokojninskega načrta. Iz navedenih pojasnil sledi, da je bila pri odločitvi glede sprejema pokojninskega načrta bistvena presoja, ali je možno preveriti zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz določb ZPIZ-1 glede kritja izplačil iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaradi katerih je pravzaprav tožnik ustanovljen (382. člen ZPIZ-1). Tožnik je namreč posebna, v zakonu predvidena pravna oseba, ustanovljena za opravljanje storitev prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za razliko od vzajemnega pokojninskega sklada, ki predstavlja le premoženje, financirano s premijami in je namenjeno izključno za pokrivanje obveznosti iz tega zavarovanja ter je ločeno od premoženja ustanovitelja kot premoženja upravljavca.