• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    VSLJ Sklep I Kp 35131/2013
    2.7.2025
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSLJ00093748
    KZ-1 člen 37, 37/1, 45, 45a, 86, 86/9, 240, 240/1, 240/2.
    kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje - nadomestitev izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - zavrnitev predloga - namen kaznovanja

    Čeprav 86. člen KZ-1 poudarja specialno prevencijo in resocializacijo storilca, kot je izražena v 45.a členu KZ-1, sodišče pri presoji ne more in ne sme zanemariti drugih namenov kaznovanja določenih s 45.a členom KZ-1. V nasprotju z napačnim razumevanjem pritožnika, 45.a člen KZ-1 ostaja pomemben tudi v fazi odločanja o načinu izvršitve kazni. Na njem temelji celoten sistem kaznovanja in ga ni mogoče zanemariti niti v stanju ex post res judicata, niti ga ni mogoče preglasiti z instituti NIK, saj ti izhajajo iz njega. Zato mora sodišče v fazi odločanja o NIK upoštevati vse z zakonom določene namene kaznovanja. To vključuje tudi varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda ter ozaveščanje storilca in drugih o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj z nameni povračilnosti ter specialne in generalne prevencije. Sodišče prve stopnje z upoštevanjem objektivnih okoliščin ni izničilo institutov NIK. Nasprotno, osredotočanje zgolj na subjektivne okoliščine in stanje obsojenca brez kakršne koli povezave s kaznivim dejanjem bi spodkopalo samo osnovo kaznovanja - cilje, ki jih želi doseči. Le s tehtanjem vseh okoliščin je mogoče doseči resnični namen alternativnega kaznovanja, ki uteleša humano kaznovalno politiko, ki upravičenim obsojencem omogoča prestajanje kazni na bolj human način, običajno zunaj institucionalnega okolja.

  • 142.
    VSL Sklep I Kp 94010/2024
    2.7.2025
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00087977
    KZ-1 člen 176, 176/3. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/1, 285. ZIKS-1 člen 235b.
    kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - zavod za prestajanje kazni zapora - prestajanje zaporne kazni - anonimna prijava - pooblastila pravosodnih policistov - varnostni pregled - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - USB ključek - izjava - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - osredotočenost suma - nedovoljen dokaz - doktrina prima facie - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
    Podatki, zaenkrat razvidni iz spisa, ne podpirajo pritožbenega stališča, da USB ključek in računalnik, na katerih naj bi se po zapisniku o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave dejansko nahajali za obtoženca obremenilni podatki, ter obtoženčeva izjava v okviru postopka v ZPKZ, predstavljajo prima facie nedovoljene dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da imajo pravosodni policisti pri obsojencu, ki se vrne z izhoda, pravico opraviti varnostni pregled v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pri čemer spisovni podatki kažejo, da naj bi v okviru varnostnega pregleda, v skladu z določbami tega zakona na poziv pravosodnega policista, USB ključek izročil obtoženi sam. Pritožniki tudi ne upoštevajo, da je glede na spisovne podatke (poročilo o vedenju obsojenca), računalnik predstavljal nedovoljen predmet, katerega so bili v skladu z določbami področnega zakona pravosodni policisti dolžni odvzeti. Drži, da naj bi obtoženi A. A. po izročitvi USB ključka v svojstvu obsojenca dne 8. 5. 2024 podal izjavo, ne da bi bilo izkazano, da je bil predhodno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pritožniki spregledajo, da naj bi šlo tudi v tem delu za posebne postopke znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora, za katere veljajo določbe omenjenega zakona.
  • 143.
    VSL Sodba VII Kp 57417/2019
    2.7.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00088938
    KZ-1 člen 204, 204/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
    kaznivo dejanje tatvine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - izvršitveno dejanje
    Kazenskopravni očitek je očitno v odvzemu in prilastitvi drv, ne gabrovih dreves. Posledično posek in razžaganje ne predstavljata ravnanj, ki bi ju bilo mogoče opredeliti kot izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Izvršitveno ravnanje tatvine je odvzem stvari, to je ravnanje, s katerim storilec proti volji dotedanjega imetnika pridobi dejansko (fizično) oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogoči dotedanjemu lastniku. Za odvzem se zahtevajo naslednji elementi: (i) stvar mora biti pred odvzemom v dejanski oblasti druge osebe, (ii) storilec mora stvar pridobiti proti volji te osebe in (iii) storilec mora pridobiti dejansko oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogočiti prejšnjemu lastniku. Po presoji pritožbenega sodišča opis dejanja v obravnavani zadevi ne konkretizira ustrezno zakonskega znaka kaznivega dejanja odvzema stvari, saj v njem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je obdolženec predmet kaznivega dejanja (ki so, kot pojasnjeno drva, ne drevesa), odvzel na način, da bi pridobil dejansko (fizično) oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogočil prejšnjemu lastniku. Zgolj posek in požaganje za konkretizacijo zakonskega znaka odvzema stvari v tem smislu ne zadostujeta.
  • 144.
    VSC Sodba II Kp 66076/2020
    1.7.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSC00086504
    KZ-1 člen 253, 253/1.
    overitev lažne vsebine - spravljanje v zmoto - dolžnost preverjanja - oprostilna sodba
    Pri kaznivem dejanju overitve lažne vsebine je zakonski znak spraviti v zmoto (uslužbence pristojnega organa) podan le, kadar organ ni bil dolžan raziskovati dejanskega stanja oziroma ni mogel preveriti ali oceniti (ne)resničnosti storilčevih navedb, upravni akt pa je sledil izključno navedbam storilca.
  • 145.
    VSM Sklep II Kp 20876/2025
    1.7.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00086795
    ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 69, 69/3. URS člen 2, 22, 23, 23/1, 29, 34. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
    dvom o nepristranskosti sodnika - izločitveni razlog - objektivni in subjektivni kriteriji - odklonitveni razlog - procesna odločitev - nepristransko sojenje - svobodna izbira odvetnika - pravica do izjave - razrešitev odvetnika - svaštvo - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
    V obravnavanem primeru je podpredsednica okrožnega sodišča pravilno ocenila, da obdolženi z izražanjem dvomov v sodničino nepristranskost in objektivnost, ki jo je utemeljeval z nestrinjanjem s procesnim odločanjem preiskovalne sodnice v kazensko preiskovalni zadevi II Kpr 20876/2025, uveljavlja izločitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP. Gre za odklonitveni razlog, ki je opredeljen z generalno klavzulo, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Katere so te okoliščine zakon ne navaja, temveč se te presojajo glede na konkretno zadevo.

    Sodišče prve stopnje je nadaljevanju prepričljivo in argumentirano pojasnilo, da v takšnem procesnem odločanju in postopanju preiskovalne sodnice niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost preiskovalne sodnice tako z vidika subjektivnega kriterija, kot tudi objektivnega kriterija. Tako je pravilno ocenilo, da bi v skladu z ustaljeno sodno prakso sprejeta procesna odločitev preiskovalne sodnice lahko predstavljala izločitveni razlog le v primeru obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je do takšne procesne odločitve preiskovalne sodnice prišlo zaradi določene pristranskosti, na katero bi kazalo sodničino vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na njen pristranski odnos do strank postopka, v smislu konkretne povezave preiskovalne sodnice s predmetom postopka ali s strankami postopka.
  • 146.
    VSL Sodba III Kp 63811/2023
    24.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00092037
    KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/3, 135, 135/1, 170, 170/3, 213, 213/2. ZKP člen 327, 364, 365, 365/1, 372, 372-5, 394.
    kaznivo dejanje posilstva - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - prisiljenje - uporaba sile - izvajanje dokazov - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje priče v nenavzočnosti obdolženca - dokazovanje z izvedencem - prevajanje - obseg prevoda - kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje izsiljevanja - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni - popravni sklep - stranska kazen - izgon tujca iz države - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
    Tudi pri osebnih kaznivih dejanjih ni izključeno, da lahko več izvršitvenih (osebnih) dejanj, storjenih proti isti osebi, ki so usmerjena zoper oškodovanje določene osebne dobrine (npr. čast in dobro ime, spolna nedotakljivost itd.) pomeni eno kaznivo dejanje, mora pa sodišče za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) ugotoviti obstoj ne samo več povezovalnih okoliščin, temveč mora iz ravnanj storilca izhajati takšna homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.

    Bistvo uporabljene sile ni v njeni vsebini ali specifičnosti temveč v zmožnosti prisiliti drugega k spolnemu občevanju ali s tem izenačenemu spolnemu ravnanju, ki ga drugi zavrača. Ne gre torej za vprašanje, ali je obtoženec zoper oškodovanko uporabil takšno silo, ki se ji na noben način ni mogla upreti, temveč "zgolj" silo, s katero je dosegel spolni odnos.

    Ker v konkretnem primeru stranska kazen ni bila določena za nobeno kaznivo dejanje, temveč jo je sodišče prve stopnje izreklo zgolj kot del enotne kazni, je s tem podana kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca, zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti skladno s 394. členom ZKP izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da se obtožencu ne izreče stranska kazen izgona tujca iz Republike Slovenije.
  • 147.
    VSL Sodba III Kp 90795/2023
    19.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00087073
    ZKP člen 70, 215. KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2. ZOro-1 člen 3, 81.
    nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - velika količina orožja - obvezna obramba - formalna obramba - hišna preiskava
    Zakon pri hišni preiskavi daje pravico do formalnega zastopanja, od posameznika pa je odvisno ali bo odvetnika zahteval ali ne. Policija je obtoženega pravilno poučila o pravici do odvetnika, ki pa ga ni zahteval, pripomnil je, da zanj nima denarja. Zmotno je pričakovanje odvetnice, da bi ga ob tem policija morala poučiti o obvezni obrambi z zagovornikom in celo, da bi slednjega morala postaviti policija po uradni dolžnosti, če si obtoženi zagovornika po pooblastilu ne bi mogel zagotoviti.

    Hišna preiskava ni namenjena utemeljevanju suma, temveč zbiranju dokazov zoper osebo, glede katere so že podani utemeljeni razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje.

    Prvostopenjsko sodišče je pri tem izpostavilo ustaljeno sodno prakso, ki izhaja iz sodbe VS RS I Ips 138/2001 s 6. 5. 2004 in po kateri je opredelitev "velika količina" iz drugega odstavka 307. člena KZ-1 soodvisna od okoliščin primera, med drugim zlasti od narave, vrste ter specifičnih lastnosti orožja, namena uporabe, nevarnosti in podobno.
  • 148.
    VSM Sklep VI Kp 90392/2024
    19.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00086181
    KZ-1 člen 20, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 367, 367/2, 370, 370/1, 370/2, 390, 450a, 450a/4.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sporazum o priznanju krivde - upravičenci do pritožbe - nedovoljena pritožba
    Zoper dele sodbe, ki so predmet sklenjenega sporazuma (kar zajema tudi odločbo o kazenskih sankcijah), je obdolžencu (in ostalim upravičencem) pravica do pritožbe po zakonu odvzeta.
  • 149.
    VSL Sodba III Kp 3564/2023
    17.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00091656
    KZ-1 člen 171, 171/3, 173, 173/3. ZZOKPOHO člen 20, 22, 22/2. ZKP člen 238, 350, 350/2.
    spolno nasilje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - obrazloženost sodbe - dokazna ocena - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - pravni pouk priči - krivda - direktni naklep - kršitev pravic obrambe - pravica do zagovora - dopolnitev zagovora - beseda strank - zloraba pravice - zaslišanje otroka - pripravljalni sestanek - nenavzočnost obdolženca - objektivni razlogi - predlog za preložitev - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - pripombe na izvedensko mnenje - izvedenstvo psihološke stroke - strokovni pomočnik obrambe - predlog za postavitev izvedenca - predlog za postavitev novega izvedenca - zavrnitev vprašanj izvedencu - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - nedovoljena vnaprejšnja dokazna ocena - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba sile
    Stranke v končni besedi res lahko izrazijo svoja stališča o pravno relevantnih dejstvih, o pravnih vprašanjih in podajo končne predloge, kakšno odločitev naj sodišče sprejme glede obtožbe. Drži, da se beseda strank ne sme omejiti na določen čas, vendar v zvezi s tem ne gre prezreti določbe drugega odstavka 350. člena ZKP, da sme predsednik senata v primeru, če se stranka spušča v ponavljanje ali izvajanja, ki očitno niso v nobeni zvezi z zadevo, stranko ustaviti. Mora pa biti navedeno, da je predsednik senata stranko ustavil in iz katerega razloga. Po predhodnem opominu, pa sme v primeru po drugem odstavku 350. člena ZKP stranko tudi ustaviti in ugotoviti, da ta zlorablja pravico do končnega govora, ki ga lahko nadaljuje tako, da te pravice ne zlorablja.

    Iz 20. člena ZZOKPOHO izhaja, da sodišče sme na predlog upravičenega tožilca, osumljenca, otroka, ki je dopolnil 16 let, zakonitega zastopnika otroka, pooblaščenca mladoletnega oškodovanca, zagovornika ali strokovnjaka zavoda, največ za osem dni odložiti pripravljalni sestanek ali zaslišanje otroka, ne določa pa, da to mora storiti. Ob ugotovitvi, da je obtoženec imel že do razpisanega pripravljalnega sestanka, na katerega res ni pristopil zaradi razlogov, ki sicer niso bili na njegovi strani, pač pa objektivne narave, razmeroma veliko časa za pripravo vprašanj, ki bi jih lahko posredoval do pripravljalnega sestanka oziroma naknadno vse do zaslišanja in celo na samem zaslišanju oškodovanke v hiši za otroke, zato ni moč šteti, da mu je bila na kakršenkoli način kršena pravica do obrambe glede zastavljanja vprašanj oškodovanki. Kasnejša navzočnost in dejanska možnost postavljanja vprašanj oškodovanki navedenega dne, je zato po oceni višjega sodišča sanirala obtoženčevo predhodno objektivno, sicer nezakrivljeno nenavzočnost na pripravljalnem sestanku.

    Uporabljena sila, tako kot je opisana pri izvršitvi kaznivega dejanja z navedenega dne, ni nujno tudi na zunaj opažena, še posebej glede na časovni potek do opravljenega pregleda oškodovanke in dejstvo, da ga je navedenega dne pravzaprav uspela odgnati. Uporabljena vrsta in intenzivnost sile je seveda lahko zelo različna, zato ni presenetljivo, da niso bili znaki uporabe le-te tudi na zunaj vidni, kar pa ne pomeni, da ta ni bila uporabljena, saj ni videti nobenih razumnih razlogov, da sodišče ne bi verjelo izpovedbi oškodovanke tudi v tem delu, ko ji je očitno v celoti sledilo.
  • 150.
    VSC Sodba in sklep I Kp 96396/2023
    16.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00086042
    KZ-1 člen 20, 20/2, 30, 31, 41, 41/1, 308, 308/3, 308/6, 308/8. ZKP člen 166, 340, 340/1, 340/1-1.
    hudodelska združba - sostorilstvo - zavest o protipravnosti - direktni naklep - odvzem vozila - pravna zmota - dejanska zmota - nezakonito prehajanje mej - prehajanje državne meje - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje
    Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za zaslišanje priče, če je priča kot dokazno sredstvo nedosegljiva, saj je ni mogoče izslediti.

    Ker je obtoženec sam izvrševal zakonske znake kaznivega dejanja, je izpolnil objektivni element sostorilstva. Zavedati se mora obstoja hudodelske združbe in bistvenih sestavin kriminalnega načrta, ni pa treba, da ima poglobljen vpogled v delovanje združbe.

    Obtoženec je izpolnil kvalifikatorni zakonski znak kaznivega dejanja, saj je 18 tujcev prevažal v tovornem delu kombiniranega vozila, brez sedežev, opore in varnostnih pasov, natlačene drug na drugega, brez prezračevanja in svežega zraka.
  • 151.
    VSM Sodba II Kp 20231/2023
    12.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00086772
    KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 205, 205/1.
    pravica do obrambe - hišna preiskava - sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja - sprememba odločbe o kazenski sankciji - sprememba odločbe o kazenski sankciji na drugi stopnji
    Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 54. členom Kazenskega zakonika.

    Kadar ima storilec namen si prilastiti stvar majhne vrednosti (kaznivo dejanje tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1, t.i. mala tatvina), glede na zakonsko dikcijo ne gre za kaznivo dejanje velike tatvine po 205. členu KZ-1, četudi je kaznivo dejanje male tatvine storjeno na kakšnega izmed načinov, kot so opisani v prvem odstavku 205. člena KZ-1, npr. z vlomom, saj se ti dve obliki kaznivih dejanj med seboj izključujeta.
  • 152.
    VSM Sodba IV Kp 75722/2023
    12.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00086632
    KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/1, 160/3. ZKP člen 358, 391.
    kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - obramba pravice - izključitev protipravnosti - oprostilna sodba
    V zvezi s kaznivim dejanjem žaljive obdolžitve je Vrhovno sodišče Republike Slovenije že večkrat presodilo, da je to kaznivo dejanje mogoče storiti le z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih ali z njihovim raznašanjem, ki izraža prepričanje tistega, ki dejstva trdi ali raznaša, v njihovo pravilnost.

    Glede na opis dejanja in upoštevaje citirano ustaljeno stališče sodne prakse, je sodišče prve stopnje brez potrebe ocenjevalo okoliščine iz četrtega odstavka 160. člena KZ-1, torej ali je imela obdolženka utemeljen razlog verjeti v resničnost svojih navedb v elektronskem sporočilu.
  • 153.
    VSK Sodba II Kp 39730/2019
    12.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00089751
    KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 18, 18/2, 214, 215.
    kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - dokazna ocena - zakonitost dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - zakonitost hišne preiskave - sprememba kazenske sankcije - pogojna obsodba
    Pritožnica zmotno navaja, da je sodišče sodbo gradilo na domnevnih izjavah oseb kot izhajajo iz uradnih zaznamkov policije. Drži sicer, da se večina izjav, kot naj bi jih posamezni odjemalci podali na policiji, v sodni preiskavi in na glavni obravnavi ni potrdila, vendar pa je sodišče prve stopnje svoje zaključke o dokazanosti posameznih prodaj oprlo na pridobljene telefonske komunikacije, glede katere je upoštevaje njene značilnosti jasno, da se nanaša na prodajo prepovedane droge, kot je sodišče prepričljivo obrazložilo v 43. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in tem razlogom ni kaj dodati.

    Po oceni pritožbenega sodišča je utemeljen pritožbeni predlog za izrek pogojne obsodbe. Obtoženi namreč predhodno še ni bil obravnavan zaradi kaznivih dejanj in se tudi v obdobju šestih let po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja ni znova znašel v kazenskem postopku, kar kaže na to, da je šlo za enkratno epizodo v njegovem življenju in je mogoče utemeljeno pričakovati, da kaznivega dejanja ne bo ponovil. Obtoženi si je očitno tudi uredil življenje, je zaposlen, živi v izvenzakonski skupnosti in skrbi za dva mladoletna otroka, predmetnega kazenskega postopka pa se je redno udeleževal in tudi s tem pokazal določeno stopnjo zrelosti ter prevzemanja odgovornosti za svoja ravnanja.
  • 154.
    VSL Sklep II Kp 40601/2024
    12.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00085839
    KZ-1 člen 29, 29/2, 300, 300/1, 300/2.
    kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja
    Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo kazenski zakon in kvalifikatorno obliko izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, to je grdega ravnanja, pravilno opredelilo kot ravnanje, ki pomeni fizični napad zoper drugega in po svojih posledicah (prizadetost telesne ali psihične celovitosti) presega realno razžalitev (injurijo) in hkrati ne dosega lahke telesne poškodbe; v tako definicijo pa upravičeno umestilo obdolženčev udarec, usmerjen v obraz oškodovanca, s posledico nastanka površinske poškodbe skalpa in otekline.
  • 155.
    VSM Sklep II Kp 58316/2024
    11.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00086343
    ZKP člen 60, 60/2, 169, 169/7, 186, 186/2.
    nestrinjanje preiskovalnega sodnika - oškodovanec kot tožilec - utemeljen sum - dokazni standard - zahteva za uvedbo preiskave - zavrnitev zahteve za preiskavo - pravica do izjave v postopku - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov - pravica do kontradiktornosti - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo
    Dokazni postopek na način, kot se zanj zavzema pooblaščenec, torej z zaslišanjem izvedenca in morebitno pritegnitvijo v postopek drugega izvedenca iste stroke, je mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave.
  • 156.
    VSM Sklep II Kp 53177/2024
    10.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00086258
    KZ člen 80, 80/1.
    vzgojni ukrep - sprememba ukrepa - oddaja v prevzgojni dom
    Namen primarno izrečenega blažjega vzgojnega ukrepa pri mladoletnici namreč ni bil dosežen in ga tudi nima smisla nadaljevati, saj mladoletnica po lastni volji ni izkoristila ponujene ji možnosti, da v odprtem okolju pod strokovnim nadzorom ustrezno oblikuje svojo osebnostno strukturo. V tej posledici je sodišče prve stopnje na podlagi celostno ugotovljenih okoliščin utemeljeno in razumno presodilo, da so mladoletnici takoj potrebni drugačni, učinkovitejši prevzgojni ukrepi, kar v skladu z določbo prvega odstavka 80. člena KZ, navkljub nasprotnemu prepričanju pritožnice, utemeljuje izrek (naj)strožjega vzgojnega ukrepa.

    Trenutno je to edini ukrep, ki lahko mladoletnici nudi ustrezno strukturirano okolje, podporno obravnavo in nadzor, ki bi lahko omogočili pozitiven razvoj njene osebnosti in preprečitev nadaljnje kriminalitete.
  • 157.
    VSL Sodba VII Kp 32322/2023
    10.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00092268
    KZ-1 člen 20, 54, 59, 59/2, 59/3, 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 105, 105/2, 105/3.
    tatvina - kaznivo dejanje tatvine - pravna opredelitev kaznivega dejanja - majhna tatvina - prilastitveni namen - majhna vrednost ukradene stvari - poskus kaznivega dejanja - dokončanje kaznivega dejanja tatvine - nadaljevano kaznivo dejanje - sostorilstvo - dokazna ocena - posnetki nadzornih kamer - prepoznava oseb - premoženjskopravni zahtevek - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
    Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da bi moralo sodišče prve stopnje kvečjemu vsa tri očitana dejanja pravno opredeliti kot nadaljevano kaznivo dejanje po drugem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po prvem odstavku 204. člena KZ-1, saj gre pri vseh treh dejanjih za tako imenovano majhno tatvino, ker je šlo pri vseh dejanjih za majhno vrednost stvari in namero, da se stvar takšne vrednosti prilasti. V nasprotju s pritožnico, pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da gre pri kaznivem dejanju na škodo KS D. za tatvino po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in ne po drugem odstavku, saj je dokazni postopek pokazal, da so obdolženi in mld. sostorilca imeli namen pridobiti bakrene žlebove in odtočno bakreno cev, pri tem pa so pokazali veliko mero vztrajnosti, truda in predrznosti, saj so sprva odtujili rokavice na bencinskem servisu, se pripeljali do mrliške vežice, ki je v neposredni bližini stanovanjskih hiš, najprej sneli žlebove in jih vrgli za ograjo pokopališča in si jih očitno pripravili za transport, saj so jih ukrivili, medtem ko je nekaj žlebov in odtočnih cevi ostalo na samem objektu, a jih niso uspeli sneti oziroma vreči čez zid, saj so bili opaženi s strani I. I. Prav na podlagi slednje okoliščine je sklepati, da obdolženi in mld. sostorilca niso imeli namena odtujiti stvari majhne vrednosti, pa čeprav se je nato izkazala, da je bila vrednost teh predmetov najmanj 350,00 EUR.

    Pritožnica tudi nima prav, da je predmetno dejanje ostalo pri poskusu, saj kot je to pravilno presodilo sodišče prve stopnje, so obdolženi in mld. sostorilca žlebove in odtočno cev z dvema kolenoma sneli in pripravil za transport, torej so kaznivo dejanje že dokončali, a so bili s kraja pregnani, zato žlebove ter ostalo niso uspeli odpeljati, kar pa ne pomeni, da si jih niso prilastili.
  • 158.
    VSL Sodba I Cp 709/2024
    9.6.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00086331
    KZ-1 člen 122. OZ člen 179, 299. ZPP člen 14, 52, 224, 224/4, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14, 339/2-15.
    kontumacijski postopek - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zamudna sodba v odškodninskem sporu - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za lahko telesno poškodbo - izbirna krajevna pristojnost - vročanje tožbe - pravilnost vročitve - vročilnica kot dokaz - izpodbijanje vročilnice
    Sodišče v t. i. kontumacijskem postopku izdaje zamudne sodbe resničnosti trditev o dejstvih ne preverja z dokazi, četudi so ti priloženi tožbi. Dolžno je le preveriti, ali niso morda dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, v nasprotju s predloženimi dokazi oziroma splošno znanimi dejstvi. Toženec, gledano vsebinsko, v pritožbi utemeljuje, zakaj iz predloženih dokazov ne izhaja resničnost zatrjevanih dejstev - čeprav skuša temu nadeti videz nasprotja. Če namreč v listinah nečesa ni, ne gre za nasprotje, kvečjemu bi lahko šlo za nedokazanost tistega, česar v njih ni.

    Smisel obstoja povratnice je omogočiti sodišču zanesljivo podlago za ugotovitev, da je stranki zagotovilo človekovo pravico do informacije. Četrti odstavek 224. člena ZPP dovoljuje dokazovanje, da so v javni listini (povratnici) dejstva ugotovljena neresnično ali da je bila ta nepravilno sestavljena. Toda njene dokazne moči z golim nasprotovanjem (njeni vsebini oziroma sestavi) ni mogoče izpodbiti.
  • 159.
    VSM Sklep II Kp 28095/2015-2
    5.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00086692
    KZ-1 člen 49, 49/1, 86, 86/8, 86/9, 86/10, 240, 240/1, 240/2. ZIKS-1 člen 12.
    način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - subjektivne okoliščine storilca - teža kaznivega dejanja - namen kaznovanja - generalna prevencija - retribucija - osebnostna urejenost obsojenca - pozitivna prognoza - opravljanje poklica - družinsko življenje
    Teža kaznivega dejanja v smislu predpisane, pa tudi izrečene kazni, se v fazi odločanja o nadomestitvi izvršitvi kazni umika v ozadje, sploh pri delu v splošno korist, saj te okoliščine med zlasti upoštevnimi ni, nasprotno pa je ta okoliščina izrecno navedena v splošnih pravilih za odmero kazni (prvi odstavek 49. člena KZ-1).

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preveliko in odločilno težo pri sprejemu odločitve o predlogu obsojenega A. A., podanem po zagovornici, za nadomestitev izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist napačno namenilo okoliščinam, ki so bile odločilne pri odmeri kazni, in bi morale glede na vse predhodno navedeno v tej fazi odločanja stopiti globoko v ozadje.

    Pritožbeno sodišče tako v izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist vidi priložnost, ponujeno obsojenemu A. A., da bo skozi svoj prispevek družbi (še dodatno) razmislil o preteklem pravno nevzdržnem ravnanju, s tem pa zavestno poravnal lastno storjeno nepravo z nasprotnim pozitivnim ravnanjem, ki bo v splošno korist.
  • 160.
    VSL Sodba VI Kp 52764/2022
    5.6.2025
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00086618
    KZ-1 člen 176, 176/3.
    kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - sekundarna viktimizacija - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - preizkusna doba - objekt kazenskopravnega varstva
    Sekundarna viktimizacija je škoda, ki je ne povzroči neposredno storilec kaznivega dejanja, ampak nastane zaradi dejanj tožilcev, organov pregona ali pravosodnih organov in vpliva na žrtev. Objekt kazenskopravnega varstva pri inkriminaciji virtualne otroške pornografije (tretji odstavek 176. člena KZ-1) je zaščita otrok pred zlorabo in ni vezana na zlorabo konkretnega otroka, na kar nazorno kaže tudi prepoved upodabljanja in razširjanja realističnih (virtualnih) pornografskih podob otrok. Ker glede predmetnega gradiva otroci niso bili identificirani, do t. i. sekundarne viktimizacije sploh ne more priti, ta se tipično veže na obstoj primarne viktimizacije, torej konkretne spolne zlorabe konkretnega otroka.

    Specifično obdobje ukrepov zaradi pandemije ne more predstavljati olajševalne okoliščine kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>