KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075759
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - naklep - subjektivni element kaznivega dejanja
Obtoženec historični dogodek priznava, pritožbeno sodišče pa v zvezi s subjektivnim elementom obravnavanega početja ugotavlja, da je tudi ta podan. Obtoženec se zagovarja, da ga je za uslugo oziroma prevoz dveh oseb prosil znanec. Kraj in ura prevoza dveh tujcev, ki nista izpolnjevala pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji sta tolikanj nenavadna, da kažeta na to, da je obtoženec vedel, zakaj in po koga gre oziroma da gre za osebi, ki pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne izpolnjujeta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068006
KZ-1 člen 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje tatvine - nepristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - teorija aprehenzije - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - odmera kazni obsojencu - izrek enotne kazni
V teoriji in sodni praksi je uveljavljena teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta kjer se je nahajala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067901
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje grožnje - pregon po uradni dolžnosti - mladoletni otrok kot oškodovanec - občutek ogroženosti oškodovanca - nasprotje med izvedenimi dokazi in vsebino listin - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - dokazna vrednost kazenske ovadbe
Določba 15.a člena KZ-1 je jasna in nedvoumna, saj izrecno določa, da se v primerih ko gre za kazniva dejanja iz poglavja zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Bistveno je torej, da je bil oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja mladoletna oseba. V takem primeru, ko gre za kataloško kaznivo dejanje po 15.a členu KZ-1, se storilec preganja po uradni dolžnosti in na uporabo te določbe ne more vplivati dejstvo, da kasneje med tekom kazenskega postopka oškodovanec postane polnoleten.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068686
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 391.
goljufija - oprostilna sodba - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - denarna socialna pomoč - dejansko stanje - ocena dokazov - naročnina - plačilo na obroke - v dvomu v korist obdolženca
Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, da zgolj dejstvo, da je pogodbo za naročilo mobilnega telefona sklenil prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično ne pomeni, da je obdolženec ob naročilu imel tudi goljufivi namen.
Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 283. člena KZ-1 gre za primer neposredne krive ovadbe. Storilec lažno naznani določeno osebo, da je storila uradno pregonljivo dejanje, čeprav ve, da ga ni storila. Pri tem pa sploh ni pomembno, ali je kaznivo dejanje v resnici storila druga, ne pa ovadena oseba, ali pa sploh ni bilo storjeno. Storilec se (zgolj) mora zavedati, da prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067054
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 131, 131-1, 132, 139, 140, 145. KZ-1 člen 88, 88/1. ZIKS-1 člen 105. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 6. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 17.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - očitna pisna pomota sodišča - uporaba slovenskega jezika v postopku
Rok 30 dni iz prvega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1 je instrukcijski rok. Čeprav je sodišče prve stopnje odločalo dlje kot bi bilo želeti, je bilo tudi po preteku 30 dni upravičeno in dolžno odločiti o zaprosilu, s tem pa se položaj obsojenca, ki prestaja zaporno kazen v Avstriji in ki s prestajanjem zaporne kazni v Republiki Sloveniji niti ne soglaša, ni poslabšal.
Za obsojenca je ureditev pogojnega odpusta v Republiki Sloveniji celo ugodnejša kot v Republiki Avstriji, ker mu ob določenih pogojih izjemoma omogoča pogojni odpust že po tretjini prestane kazni.
Za obstoj kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena KZ-1 ni potreben namen storilca, da drugega razžali, drugače pa je, kadar je razžalitev izvršena v pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1.
Razlogi izpodbijane sodbe nihajo med več razlogi za izrek oprostilne sodbe, ki se med seboj izključujejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067690
KZ-1 člen 191, 191/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - podrejen položaj - obrazloženost dokazne ocene - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - odmera kazenske sankcije
Razloge izpodbijane sodbe je treba brati in razumeti kot celoto, iz teh pa je jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov podalo jasne zaključke, da je obdolženec s svojimi ravnanji, opisanimi v izreku izpodbijane sodbe, pri oškodovancema povzročil občutek nemoči in vznemirjenosti večje intenzitete.
O predlogu zagovornikov za izločitev dokazov je bilo pravnomočno odločeno, zato je vsebinska presoja, za katero si smiselno prizadevata zagovornika, izključena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068032
URS člen 22. ZKP člen 16, 16/3, 92, 92/1, 92/1-1, 119, 120, 120/2.
plačilo stroškov kazenskega postopka - izvajanje dokazov - načelo kontradiktornosti - pravica do pravnega sredstva - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - osebna vročitev
Res je, da je pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, ena od temeljnih procesnih garancij, vendar pa se v zvezi z izpodbijanim sklepom obdolžencu ni očitalo kaznivo dejanje, temveč se mu je naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, pri čemer pa ni pravne podlage, da bi sodišče pred izdajo take odločbe vabilo procesne udeležence na zaslišanje in morebitno izvajanje dokazov ter mu v skladu z načelom kontradiktornosti postopka vročalo v izjavo listinsko dokumentacijo (poročilo detektivke), kot se za to v pritožbi zmotno zavzema obdolženec, ki mu je bila sicer zagotovljena pravica do pravnega sredstva – pritožbe, v kateri se je lahko opredelil do vseh relevantnih okoliščin.
V zvezi z določenim posebnim pogojem pa pritožbeno sodišče opozarja, enako kot tudi že prvostopenjsko sodišče, da določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi med stečajnim postopkom nima učinka v smislu priviligiranja terjatve, ima pa učinek po zaključku stečajnega postopka, da za terjatev, ki je določena kot posebni pogoj, odpust obveznosti ne učinkuje. Navedeno pomeni, da mora obdolžena tudi po zaključku stečajnega postopka izpolniti obveznost, ki je določena v pogojni obsodbi.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 187, 371, 371/1-11. ZODPol člen 19.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - obarvani naklep - količina droge - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL)
Storilcu, ki hrani prepovedano drogo, je treba dokazati obarvani naklep, da namerava prepovedano drogo, ki jo hrani, prodati naprej ali jo na neki način dati v promet. Če hranitelj prepovedane droge tega nima v naklepu, potem kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki ni podano.
Ob opravljeni hišni preiskavi pri obtožencu, razen zasežene droge, ni bilo najdenih nobenih drugih predmetov, ki običajno nakazujejo na namen prodaje ali dajanja v promet (npr. zasežene tehtnice, embalaža za pakiranje, seznami odjemalcev, zasežena gotovina, ipd.), zato bi moralo sodišče ob izostanku drugih dokazov ter zatrjevanju obrambe, da je bil zelo majhen delež zasežene konoplje uporaben, še bolj skrbno preveriti in nato tudi obrazložiti ali zgolj zasežena količina omogoča sklepanje na ravni gotovosti, da je obtoženi konopljo hranil z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v promet.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068040
KZ-1 člen 65, 65/3, 65/3-1, 66, 191, 191/1.. ZKP člen 18, 18/2, 236, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna presoja - privilegirana priča - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - individualizacija kazenske sankcije
V delu izpovedi, ki jo problematizira zagovornik, in sicer glede okoliščin, ki jih je oškodovani B. B. izvedel od žene, prav tako oškodovane C. C., pritožbeno sodišče ne prepozna zatrjevane procesne ovire, s katero skuša prepričati zagovornik. Ključno je namreč zgolj, da je oškodovani B. B. zares izpovedal po lastni volji, želji in brez kakršnihkoli pritiskov s strani države. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da obdolženčev oče povsem "navadna" priča in v prostem izpovedovanju ni obremenjen s postopkovnimi pravili prenosa informacij oziroma vsebine izjav, danih s strani privilegiranih oseb, ki zavezujejo policiste ali določene uradne osebe, ki so vodile postopek zoper obdolženega.
Čeprav je sodišče pri določitvi višine kazni utemeljeno izpostavilo kot obtoževalne okoliščine kriminalno količino, intenziteto ter čas izvrševanja kaznivega dejanja, pa je dalo premalo poudarek olajševalnim okoliščinam in sicer okoliščini, da obtoženi še ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, da je storitev kaznivega dejanja priznal, obžaloval in da je kaznivo dejanje storil v stanju zamanjšane prištevnosti, kar je prav tako potrebno upoštevati kot olajševalno okoliščino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067904
Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-6. KZ-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 56, 56/3, 56/4, 324, 324/1-1, 324/3. ZPrCP člen 37, 37/5.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prepoved sojenja o isti stvari - ne bis in idem - isti historični dogodek - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - zakonski znaki - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - plačilni nalog - prepovedana posledica - lahka telesna poškodba - kvalifikatorni element - vštevanje plačane denarne kazni za prekršek - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prepoved vožnje motornega vozila - kategorije vozil - neizrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za določeno kategorijo motornih vozil - nevaren voznik - načelo individualizacije kazenskih sankcij - retribucija - specialna prevencija
Izvršitveno ravnanje in predmet napada sta v opisih v bistvenem enaka, vendar pa je bistveno, da opis kaznivega dejanja obsega še druga dejstva, to je natančen opis poškodbene posledice, ki je temeljni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Upoštevaje povedano gre z vidika prepovedane posledice za kvalitativno razliko, saj opis kaznivega dejanja poleg znakov prekrška vsebuje tudi nastanek lahke telesne poškodbe, s čimer je opredeljena tudi večja kriminalna količina kot v opisu prekrška. Zato gre zgolj za delno prekrivanje dejanskih stanov, kar pomeni, da ni izkazan položaj, ki bi narekoval uporabo pravila prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068227
ZNPPol člen 19.. KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/6.. ZKP člen 8, 8/, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - nevarnost za življenje in zdravje - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - kazenska sankcija - sprememba kazenske sankcije - olajševalne okoliščine - skrb za mladoletne otroke
Pravica do tolmačenja v predkazenskem postopku ni povsem enaka tisti, ki velja za kazenski postopek, saj 19. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije določa, da policisti pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne razumejo slovenskega jezika, lahko uporabijo drug jezik, ki ga ta oseba razume. Na zaslišanjem pred preiskovalnim sodnikom pa je bil tako obtožencu, kot obema zaslišanima prebežnikoma, zagotovljen tolmač, obtoženec pa je tudi potrdil, da je dal dovoljenje za pregled mobitelov in PIN kartice. To pa hkrati pomeni, da obtožencu ni bila kršena pravica do uporabe jezika v postopku in da je vse dane pravne pouke tudi razumel.
Za obstoj zakonskega znaka po šestem odstavku 308. člena KZ-1, namreč ni potrebno, da bi pri prevozu prebežnikov že nastala konkretna nevarnost za življenje in zdravje ljudi, kot je to veljalo pred novelo Kazenskega zakonika. Iz zakonske dikcije namreč izhaja, da bo ta pravna opredelitev podana tudi, kadar storilec drugega izpostavi nevarnosti za življenje ali zdravje, kar že po definiciji predstavlja nižjo stopnje ogrozitve. V konkretnem primeru ne gre prezreti, da se je v prtljažnem prostoru vozila nahajalo kar trinajst moških oseb, med njimi pa so se nahajali tudi kosi prtljage. Takšno stanje je lepo razvidno iz albuma fotografij in gotovo je, da tem potnikom pri prevozu ni bila omogočena minimalna varnost, saj potniki niso niti sedeli, niti niso imeli oprijemališča, kar pomeni, da so tudi po oceni pritožbenega sodišča bili izpostavljeni nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067907
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 118, 119, 119/1, 120, 120/2, 120/4.
kaznivo dejanje grožnje - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - kvalificirana oblika - grdo ravnanje - posledice - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - obarvani naklep - bistveno zmanjšana prištevnost - varstveno nadzorstvo - pravilnost vročitve sodbe - nadomestna vročitev sodnega pisanja
Pasivni subjekt očitanega kaznivega dejanja je zunajzakonska partnerka obdolženca, zoper katero je obdolženi po očitku usmeril svoj fizični napad v obliki prijema za vrat, davljenja, močnega potiska na posteljo, večkratnih udarcev po glavi s pestjo in vrženjem mobilnega telefona proti njej. Ni tudi dvoma, kakšne posledice je obdolženi, na področju telesne in duševne celovitosti oškodovanke, zatrjevano povzročil z očitanim kaznivim dejanjem; glede na konkretni opis je B. B. utrpela bolečine in podplutbe na glavi ter občutek osebne ogroženosti, prestrašenosti in močne vznemirjenosti. Na zapisani način je konkretizirano izvršitveno ravnanje obdolženca zoper točno določeno oškodovanko s točno določenimi poškodbenimi posledicami, ta konkretni dejanski stan pa, upoštevaje naravo zatrjevanega obdolženčevega ravnanja, zajema tudi konkretizacijo posebnega abstraktno določenega namena ustrahovanja in vznemirjenja B. B.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00067096
KZ-1 člen 47, 47/2, 48a, 50, 50-2, 73, 73/1, 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - prepozna pritožba - sprememba kazenske sankcije - posebne olajševalne okoliščine - denarna kazen - izgon tujca iz države - odvzem predmeta
Kot utemeljeno opozarja zagovornik, je obdolženi s celovitim priznanjem krivde bistveno pospešil potek sicer pričakovano v dokazovanju obsežnega, za državni proračun stroškovno obremenjujočega kazenskega postopka, čemur je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe pripisalo premajhno težo. Gre za objektivno, prepričljivo in logično obrazložen razlog ter posebno olajševalno okoliščino nedvomno takšne narave, da bi prevladala na splošno in ne le v posamezno ugotovljenem primeru. Na več mestih pritožbeno izpostavljeno aktualno vojno stanje v Ukrajini in zatrjevane neugodne posledice dolžine trajanja v razmerju do izmenjave podatkov med policijskimi in upravnimi organi držav članic EU, upoštevaje diskrecijsko pravico pri odločanju o izdajo emigracijskih dokumentov, na izpodbijano odločitev ne morejo odločilno vplivati. Enako velja za pritožbeno polemiziranje o bistveno zmanjšani potrebi po generalno preventivnem učinku zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje. Tako mora v postopku po tretjem odstavku 48.a člena KZ-1 sodišče opraviti presojo dopustnosti izvršitve izgona tujca iz države z vidika posega v pravico do družinskega življenja in upoštevanja načela nevračanja, zlasti če tujec takšne okoliščine izkaže za verjetne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068223
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 186.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - specialni povratnik
Iz zapisnika o zasegu predmetov je razvidno, da je bilo poleg že zgoraj omenjenih tablet obdolžencu zaseženih še 970,00 EUR denarnih sredstev, za katera je povsem utemeljeno sumiti, da bi jih utegnil obdolženec pridobiti z nelegalno dejavnostjo. Glede na vse navedeno tako tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pri obdolžencu podane okoliščine, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bi na prostosti kazniva dejanja, povezana z mamili ponavljal, saj je glede na njegovo kriminalno preteklost na dlani, da ga dosedanji kazenski postopki, v katerih so mu bile izrečene tudi zaporne kazni, niso v ničemer izučili oziroma odvrnili od recidiva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067131
ZKP člen 339, 339/2, 355, 355/1, 372, 372-1, 372-3. KZ-1 člen 308, 308/1, 308/3, 308/6. ZMZ-1 člen 78, 78/1, 82, 82/4, 84.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - ne bis in idem - isti historični dogodek - res iudicata - predodelitev zadeve drugemu sodniku - načelo ustnosti in neposrednosti - povzemanje vsebine listine - prosilec za azil - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - obteževalne in olajševalne okoliščine
Skladno z načelom ustnosti sme sodišče sodbo opreti samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi (prvi odstavek 355. člena ZKP). Vendar to načelo ne zahteva dobesedne izvedbe dokazov na glavni obravnavi. Zahteva le, da so dokazi na glavni obravnavi "pretreseni", to je obravnavani tako, da se sodečemu sodniku razkrije njihova vsebina in da imajo udeleženci možnost o njih ustno razpravljati.
Sodišče prve stopnje ugovora v zvezi z načelom ne bis in idem ni zavrnilo zaradi različne pravne kvalifikacije, temveč zaradi dejstva, da gre v predmetnem postopku za 11 drugih prevozov storjenih v drugem časovnem obdobju z drugimi udeleženci kot v primeru kaznivega dejanja, za katerega je bil A. A. že pravnomočno obsojen. To pa torej pomeni, da gre za drug historični dogodek. Uporaba načela ne bis in idem ne sme pomeniti favoriziranja storilcev, ki masovno izvršujejo kazniva dejanja.
Prosilci za mednarodno zaščito imajo po tem, ko podajo prošnjo, pravico ostati do odločitve o njihovi prošnji, nikakor pa tega ni mogoče enačiti s pravico do prebivanja. Za prebivanje je namreč potreben bivalni naslov (dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje). Tega zaključka pa ne more spremeniti dejstvo, da je v prvem odstavku 78. člena ZMZ-1 določeno, da ima prosilec na področju sprejema med drugim pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, saj se je sodna praksa že izrekla, da gre za t.i. pravico ostati na ozemlju RS.
kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - grdo ravnanje - resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - obarvani naklep - prekršek in kaznivo dejanje - nasilno in drzno vedenje - kaznivo dejanje razžalitve - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V skladu z obstoječo sodno prakso je namreč razmejevalni element med prekrškom iz člena 6 ZJRM in obravnavanim kaznivim dejanjem prav obarvan naklep do ustrahovanja, ki je podan v obravnavanem primeru, kot to vse pravilno navaja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe.