KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072213
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 8, 219, 245.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - privolitev za preiskavo predmetov - pregled elektronskih naprav - ogled - zaseg predmeta - izločitev dokazov
Obtoženec je ob zaslišanju ob privedbi izrecno izjavil, da govori in razume arabski jezik in se strinja s tem, da se mu tolmači v arabskem jeziku, nato pa je sodeloval v postopku. Iz navedenega tako prepričljivo izhaja, da je razumel arabski jezik in ni slediti nasprotnim navedbam govornika. Iz izjav obtoženca je tako izhajalo, da je tekom predkazenskega postopka razumel arabski jezik in so policisti ustrezno poskrbeli za tolmačenje v jezik, ki ga je obtoženec razumel. Tako je razumel tudi privolitev za pregled elektronske naprave, saj mu je ob podaji privolitve bilo tolmačeno v arabski jezik. Ker je obtoženec soglašal s preiskavo elektronske naprave in podpisal ustrezno listino, je bil pregled elektronske naprave opravljen skladno z 219. členom ZKP.
Tujci so bili izpostavljeni nevarnosti za življenje in zdravje, kar predstavlja znak kvalificirane oblike očitanega kaznivega dejanja. Pri tem ni slediti utemeljitvi zagovornika, saj ni nujno, da je nevarnost že povzročena, temveč glede na zakonsko dikcijo zadostuje že izpostavitev tujcev nevarnosti. Že v izreku je jasno opredeljeno, da je obtoženec prevažal deset oseb, od tega je bila ena oseba v prtljažnem prostoru, preostalih devet pa je bilo na petih sedežih. S tem ni bilo ustrezne namestitve za štiri osebe, ki tako niso imele ustreznih sedežev in varnostnih pasov. S tem ko sodišče prve stopnje v namestitvi tujcev in načinu vožnje sicer ni prepoznalo nastanka konkretne nevarnosti za življenje in zdravje tujcev, ni v ničemer preseglo očitane kriminalne količine, hkrati pa navedeno tudi ni vplivalo na preostala ugotovljena dejstva o načinu prevozu ter s tem na pravno kvalifikacijo. Glede na navedeno niso relevantni očitki zagovornika o tem, da so bili tujci živi in zdravi ter da ni opisana konkretna nevarnost.
Sodišče prve stopnje sodi o obravnavani zadevi glede na obtožbeni očitek, torej na očitek, ki je razviden iz izreka napadene sodbe, izvedeni dokazi pa takšnega očitka brez vsakega dvoma niso potrdili. Zato je sodišče prve stopnje obdolženca utemeljeno oprostilo obtožbe ter za takšno odločitev v napadeni sodbi navedlo ustrezne in tehtne razloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068288
KZ-1 člen 159, 159/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 435, 435/1.
obrekovanje - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - formalni preizkus obtožnega akta - zavrženje zasebne tožbe - ni kaznivo dejanje - trditev
Vložen predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ni trditev v smislu izvršitvene oblike očitanega kaznivega dejanja, temveč zgolj nakazuje možnost storitve kaznivega dejanja, zato dejanje, ki je predmet zasebne tožbe, ni kaznivo dejanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072602
KZ-1 člen 73, 308, 308/6. ZKP člen 370, 370/2. KZ-1G člen 1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odmera kazni - varnostni ukrep odvzema predmetov
Iz opisa dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča izhajajo vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja, obrazložitev sodbe, ki je bila izdana na podlagi obtoženčevega priznanja krivde, pa tudi vsebuje vse predpisane elemente. V bistvu pritožba v okviru obeh navedenih pritožbenih razlogov uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z utemeljitvijo, da obtoženec med vožnjo ni ogrožal migrantov, vendar te navedbe, glede na to, da je bila sodba, kot rečeno, izdana na podlagi obtoženčevega priznanja krivde, v smislu drugega odstavka 370. člena ZKP, niso dovoljene. Kolikor je namreč sodba bila izdana na podlagi sprejetega priznanja krivde, se sodba ne sme izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar navedeni pritožbeni očitki niso dovoljeni. Sicer pa pritožba spregleda, da se obtožencu v izpodbijani sodbi očita, da je migrante izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, ne pa tudi, da jih je že konkretno ogrozil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068262
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/3, 91/4, 122, 122/1, 122/2,. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 377, 377/3, 383, 383/1, 383/1-2, 387,. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2,.
zastaranje kazenskega pregona - beneficium cohaesionis - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) - zavrnilna kazenska sodba - pretrganje in zadržanje zastaranja kazenskega pregona - storitev novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - pritožba v korist soobdolženca
Okoliščina, da je za enega od obdolžencev pravica do kazenskega pregona zastarala, pa ne daje podlage za uporabo instituta beneficium cohaesionis (privilegij pridruženja) v korist obdolžencev, ki sta storila kaznivi dejanji, zaradi katerih se je zanju tek zastaranja pretrgal, in za izdajo zavrnilne sodbe tudi zanju, kot se v svoji izjavi zavzema zagovornik obdolženega A. A. ZKP v 387. členu določa, da če sodišče druge stopnje ob pritožbi kogarkoli ugotovi, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženca, v korist tudi kateremu od soobtožencev, ki se ni pritožil ali se ni pritožil v tej smeri, ravna po uradni dolžnosti, kakor da bi se bil pritožil tudi ta. Smisel navedenega instituta je v zagotovitvi enake obravnave obdolžencev v celotnem kazenskem postopku, a ne na ta način, da bi sodišče zaradi zastaranja pravice do kazenskega pregona za enega od njih ostalim obdolžencem v isti zadevi, ki so v tem času storili enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, priznalo enak položaj kot obdolžencu, ki kaznivega dejanja v tem času ni storil in v kazenskem postopku ne more biti več obravnavan.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - član hudodelske združbe - razumljivost izreka sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - zakonitost dokazov - izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - tajni delavec - izzivanje kriminalne dejavnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje tajnega policijskega delavca - protipravna premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi - odvzem predmetov
Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 2, 228, 228/1, 228/2. ZKP člen 370, 370/1-2, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitveni namen - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - lex certa
V konkretnem delu obtožnice so navedena vsa tista ravnanja obeh obtoženih, ki so oškodovance preslepila, da so za obtožence opravljali dela in ves čas verjeli, da jima bosta obtožena tudi plačala, ob dejstvu, da sta se obtoženca izgovarjala, da bo "plačano naslednji torek, čim prej, ko bo kaj denarja od storitev". V konkretnem delu je opisano tudi, da je družba, katere odgovorni osebi sta bila obtoženca, v času zapadlosti računov imela prilive v zneskih 139.061,47 EUR in 80.955,15 EUR, ki jih obtoženca nista namenila za poplačilo obveznosti družbe temveč sta denar dvigovala v gotovini, v skupnem znesku 158.988,35 EUR in na bančnih avtomatih v višini 25.420,00 EUR, kar pomeni, da nakazanega denarja družbi X. d. o. o. nista porabila za poplačilo njenih obveznosti temveč za osebne dvige.
Sodišče je obsojencu ob izreku kazni zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist, izrazilo določeno stopnjo zaupanja, da bo glede na posebej obrazložene osebne okoliščine, bolj primerno, da namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist v določenem obsegu. Tega zaupanja obsojeni ni izpolnil, saj je bil večkrat vabljen na razgovor na PE Ljubljana, pa se bodisi ni odzval bodisi ni predložil nobenih dokazil o zatrjevanih zdravstvenih težavah.
način izvršitve kazni zapora - presoja vseh okoliščin
Teža, vrsta kaznivega dejanja pri stopnji krivde obsojenca, ob obsežni predkaznovanosti ter dejstvo, da je obsojeni še v dveh kazenskih postopkih, ne narekujeta predlaganega načina izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna. Glede na navedeno tudi pritožbeno sklicevanje na pogodbo o zaposlitvi za določen čas ne more biti uspešno. Ob dejstvu, da se obsojeni nahaja na prestajanju zaporne kazn od 8. 11. 2022 dalje, je nedvomno, da obsojeni na podlagi predmetne pogodbo o zaposlitvi ne opravlja dela.
Kot nadalje izhaja iz zanesljivih zaključkov sodišča prve stopnje, pa je prav to, da je obdolženka šla z dvignjeno roko nad oškodovanca, bil razlog, da je oškodovanec obdolženko prijel za roko in takrat bi lahko obdolženka res utrpela poškodbe, ki jih izpostavlja zagovornik v pritožbi in za katere je izvedenec medicinske stroke pojasnil, da bi lahko nastale z nohti. Vendar ti poškodbi obdolženka ni utrpela, ker bi se morala braniti pred oškodovancem, pač pa zato, ker je sama šla z dvignjeno roko nad njega in se je slednji pričakovanega udarca ubranil. Pritožbeno sodišče tako v celoti sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tedaj obdolženka oškodovanca udarila v predel obraza, kar pomeni, da ni ravnala v silobranu, saj je ta mogoč le zoper istočasen protipraven napad, ne pa zoper obrambo pred napadom (silobran zoper silobran ni dovoljen).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068106
KZ-1 člen 28, 332, 332/1, 332/1-1, 332/2. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja preambula 5. Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja člen 3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
obremenjevanje in uničevanje okolja - zakonski znak kaznivega dejanja - dejanska škoda - opis kaznivega dejanja - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - hujša posledica - subjektivni odnos storilca - ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Pojem "dejanska škoda" je treba razumeti v smislu, da za izvršitev kaznivega dejanja Obremenjevanje in uničevanje okolja v obliki s hujšo posledico po drugem odstavku 332. člena KZ-1 ne zadošča nastanek vsake škode. Škoda mora biti znatna, občutna. Njen okoljski vpliv se lahko presoja z merili njenega trajanja, nepovrnljivosti (ireverzibilnost) ali učinka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071305
KZ-1 člen 7, 7/1, 20, 20/2, 48a, 48a/1, 50, 51, 56, 56/1, 308, 308/3. KZ-1G člen 1. ZKP člen 285č, 285č/6, 364, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - milejši zakon - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravica do uporabe svojega jezika - obrazložitev sodbe - odmera kazni - zdravstveno stanje
Pritožnik trdi, da je novela KZ-1G v nasprotju z Ustavo, ker je zvišala zaporno kazen za trikrat. Ocenjuje, da je treba za obtoženca uporabiti milejši zakon, to je zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo KZ-1G. Stališče pritožnika nima podlage v prvem odstavku 7. člena KZ-1, ki določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Zvišanje predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje samo po sebi še ni razlog za trditev o neustavnosti novele KZ-1G, saj je bila ta sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje ter pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje.
Obtoženec je bil že ob odvzemu prostosti in pridržanju poučen, da ima pravico uporabljati svoj jezik in če ne govori ali ne razume jezika, v katerem teče postopek, ima pravico do brezplačnega tolmačenja. Ravno tako je bil poučen, v kolikor meni, da tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno, da ima pravico vložiti ugovor. Na predobravnavanem naroku ne obtoženec, ne njegov zagovornik, nista podala takega ugovora, tudi tolmačka v zvezi s tem ni podana nobene pripombe.
Glede zdravstvenega stanja je obtoženec na naroku za izrek kazenske sankcije povedal, da ima zdravstvene težave s hrbtenico in s pritiskom, vendar ni povedal, da čaka na operacijo, poleg tega je dodal, da se je zaradi teh težav zdravil pred letom ali letom in pol in da mu je zdravnik tedaj rekel, da bo morda moral na operacijo. Očitno zdravstveno stanje obtoženca ni tako slabo, saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno obrazložilo, da je za storitev obravnavanega kaznivega dejanja pripotoval v Slovenijo iz relativno oddaljenega kraja iz Gruzije in ni šlo za hitro sprejeto odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068064
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/10, 186, 186/1, 186/5.. ZKP člen 370, 370/1, 370/1-3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - varstveno nadzorstvo
Brez uspeha je tudi nadaljnje pritožbeno izpostavljanje dejstva, da se je obdolženka za svoje ravnanje pokesala in uvidela napako ter da tega v prihodnje ne bo več ponovila, s čimer naj bi bilo zadoščeno tako namenom specialne kot generalne prevencije. Zagovornik namreč prezre težo očitanega kaznivega dejanja, ko obdolženka ni hranila in prodajala le konoplje, temveč tudi heroin, ki sodi med nevarnejše prepovedane droge, kar ob visoki zagroženi kazni za to kaznivo dejanje ne daje nikakršne podlage za izrek pogojne obsodbe niti za izrek nižje zaporne kazni. Tudi po presoji sodišča druge stopnje sta bili olajševalni okoliščini, ko obdolženka še ni bila kaznovana in je krivdo priznala, v zadostni meri upoštevani z alternativno obliko prestajanja zaporne kazni, to je z delom v splošno korist, ko bo lahko obdolženka z resnim pristopom k izvedbi takšnega načina izvršitve zaporne kazni pokazala, ali je njeno obžalovanje dejansko iskreno in prevzema odgovornost za svoje ravnanje, kot je pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.
Prvostopenjskim razlogom za zavrnitev teh dokaznih predlogov pritožbeno sodišče tako v celoti pritrjuje in ocenjuje, da uveljavljena procesna kršitev ni podana, saj sodišče ni dolžno izvesti dokazov, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano.
V opisu ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na izvršitveno ravnanje preslepitve ob sklenitvi posla, in torej na lažnivo prikazovanje dejstev, da bodo obveznosti izpolnjene in iz katerih bi bilo mogoče jasno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube o izdelavi in dobavi pohištva v stipulacijski fazi pogodbe prazne in neresnične.
Opis kaznivega dejanja v zvezi s sklenitvijo posla, vsebuje le golo zavezo in obljubo obdolženca, ne pa njenega konkretnega preslepitvenega ravnanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070260
KZ-1 člen 194, 194/1.
kaznivo dejanje neplačevanja preživnine - odmera kazenske sankcije - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - stroški prevoda
Ker je izvršitveno ravnanje izpolnjeno tudi, "če zavezanec ne izpolnjuje preživninske obveznosti na način, določen s pravnomočno in zavezujočo sodbo sodišča, ampak na drug način", v obravnavanem primeru torej kasneje, se tako kot pravilen izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da obdolženec v inkriminiranem obdobju preživnine za hčerki ni plačeval, čemur s tem, ko je navedel, da je preživnino zanju začel plačevati 28. 12. 2018, niti ni oporekal. Vsak starš se mora za svoje otroke truditi in jih preživljati sproti (torej v času nastanka vsakodnevnih osnovnih potreb in ne za nazaj), tega pa obdolženec ni storil, zato ga niti njegov izgovor, da iz sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 256/2009 ni razvidno, do kdaj je preživnino dolžan plačevati in da vse do danes ni dobil nobenega dokumenta, da hčerki študirata oziroma obiskujeta srednjo šolo, nikakor ne odvezuje plačila preživnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075759
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokazna ocena - naklep - subjektivni element kaznivega dejanja
Obtoženec historični dogodek priznava, pritožbeno sodišče pa v zvezi s subjektivnim elementom obravnavanega početja ugotavlja, da je tudi ta podan. Obtoženec se zagovarja, da ga je za uslugo oziroma prevoz dveh oseb prosil znanec. Kraj in ura prevoza dveh tujcev, ki nista izpolnjevala pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji sta tolikanj nenavadna, da kažeta na to, da je obtoženec vedel, zakaj in po koga gre oziroma da gre za osebi, ki pogojev za vstop in bivanje v Republiki Sloveniji ne izpolnjujeta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068006
KZ-1 člen 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje tatvine - nepristranskost sodnika - razlogi za izločitev sodnika - časovna omejitev možnosti izločanja sodnika - poskus oziroma dokončano kaznivo dejanje - teorija aprehenzije - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - odmera kazni obsojencu - izrek enotne kazni
V teoriji in sodni praksi je uveljavljena teorija aprehenzije, po kateri je tuja premična stvar odvzeta, ko jo storilec dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga. Za dokončanje kaznivega dejanja zadostuje, da je odvzeta stvar izločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo storilec odnesel z mesta kjer se je nahajala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067901
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje grožnje - pregon po uradni dolžnosti - mladoletni otrok kot oškodovanec - občutek ogroženosti oškodovanca - nasprotje med izvedenimi dokazi in vsebino listin - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - dokazna vrednost kazenske ovadbe
Določba 15.a člena KZ-1 je jasna in nedvoumna, saj izrecno določa, da se v primerih ko gre za kazniva dejanja iz poglavja zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper spolno nedotakljivost ali drugo kaznivo dejanje z znaki nasilja izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Bistveno je torej, da je bil oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja mladoletna oseba. V takem primeru, ko gre za kataloško kaznivo dejanje po 15.a členu KZ-1, se storilec preganja po uradni dolžnosti in na uporabo te določbe ne more vplivati dejstvo, da kasneje med tekom kazenskega postopka oškodovanec postane polnoleten.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068686
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 391.
goljufija - oprostilna sodba - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - denarna socialna pomoč - dejansko stanje - ocena dokazov - naročnina - plačilo na obroke - v dvomu v korist obdolženca
Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo prvostopenjskega sodišča, da zgolj dejstvo, da je pogodbo za naročilo mobilnega telefona sklenil prejemnik denarne socialne pomoči, avtomatično ne pomeni, da je obdolženec ob naročilu imel tudi goljufivi namen.