ugotavljanje prave volje pogodbenih strank – razlaga nejasnih določb v odplačni pogodbi
V obravnavanem sporu je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank, to je, kaj sta pogodbeni stranki hoteli ob sklenitvi sporne pogodbe. Vendar pa te (prave) volje očitno ni uspelo ugotoviti, saj se je pri razlagi tretjega odstavka 2. člena pogodbe oprlo na dopolnilno pravilo iz 101. člena ZOR, po katerem je nejasna določila v odplačni pogodbi treba razlagati v takšnem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju, medtem ko je sodišče druge stopnje ocenilo, da je vsebina 2. člena obravnavane pogodbe jasna in da ne potrebuje dodatne razlage. Tudi po oceni revizijskega sodišča je določilo tretjega odstavka 2. člena pogodbe dovolj jasno, da ga je mogoče uporabiti tako, kot se glasi (prvi odstavek 99. člena ZOR).
ZPP člen 25, 25/2, 199.ZDSS-1 člen 5, 5/2.OZ člen 965.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - nesreča pri delu - odškodninski spor - zavarovalnica - direktna tožba - stranska intervencija
Ker stranski intervenient ni stranka v pravdi, priglasitev stranske intervencije na strani tožene zavarovalnice s strani tožnikovega delodajalca ne spreminja civilnega značaja spora med tožnikom in toženo zavarovalnico.
prodaja - garancija za brezhibno delovanje stvari - odškodninska odgovornost prodajalca - nastanek škode
Potreben pogoj, da kupcu zoper prodajalca, ki je dal garancijo za brezhibno delovanje stvari (zoper garanta), nastane izpolnitveni zahtevek (kot zahtevek za popravilo ali za izročitev brezhibne stvari), je - z oziroma na predloženo zadevo in glede na prvi odstavek 501. člena ZOR - dejstvo, da prodana naprava ne deluje brezhibno. Ob garantovi neizpolnitvi je za kupčevo pravico do povračila škode (glede na prvi odstavek 154. člena ZOR) nadalje potreben pogoj, da kupcu nastane škoda. Če oboje ni hkrati podano, kupec pravice do povračila škode nima.
predhodni preizkus tožbe – potrdilo o plačilu takse kot procesna predpostavka – umik tožbe - prepozna predložitev potrdila o pravočasnem plačilu sodne takse
Drugi odstavek 105.a člena ZPP je določal, da se tožba šteje za umaknjeno, če „dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev“, ne pa če sodna taksa ni plačana. Ni torej zadostovalo zgolj to, da je vlagatelj v roku plačal sodno takso, temveč je moral to v določenem roku sodišču tudi dokazati.
Dejstvo, da je zakoniti zastopnik tožene stranke sodnik porotnik pri sodišču, ki občasno aktivno sodeluje pri sojenju, bi lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sojenja v zadevi. Zato obstaja tehten razlog, da se za postopanje in sojenje v taki zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84, 89.URS člen 22.
ZUS-1 - dopustnost revizije - revizija zoper sodbo, s katero je bil odpravljen upravni akt
Ustalilo se je stališče, da je revizija po ZUS-1 dopustna le zoper tiste sodbe, s katerimi je bil postopek odločanja v upravni zadevi zaključen, ne pa tudi, kadar je s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljena odločba tožene stranke.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnemu potrošniku.
Primerjava znamk mora biti celovita in obsega vidno, slušno in pomensko podobnost zadevnih znakov, zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov. V končni fazi pa je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku. V praksi Sodišča Evropskih skupnosti se verjetnost zmede interpretira v smislu, da je potrošnik v zmedi glede izvora blaga ali storitev. Pomeni, da nepravilno domneva, da blago izvira od enega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb.
ZS člen 97, 101.ZUP člen 202, 202/4. ZUS člen 2, 4.
spor o pristojnosti med Okrožnim sodiščem in upravnim sodiščem - dovolitev posega v človekove pravice - inšpekcijski pregled stanovanja
Zadeva za izdajo odločbe v smislu 4. odstavka 202. člena ZUP sodi v pristojnost okrožnega sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o dovolitvi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine (člen 101 ZS-UPB3).
Ker ZVOP (1999) med prehodnimi in končnimi določbami ni imel določb, ki bi spremenile pristojnost odločanja v postopkih, začetih po prejšnjih predpisih, bi moralo Okrajno sodišče v Ljubljani v tej zadevi s postopkom nadaljevati in o predlogu odločiti v nepravdnem postopku, skladno z določbami ZVOP (1990).
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe nepremičnine
Nepremičnine, zlasti tiste, ki so bile med sredstvi olastninjenih podjetij, je dejansko olastninil šele Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - ZLNDL). Ta zakon je v 3. členu med drugim določil, da postanejo nepremičnine lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov ter da se vpis lastninske pravice opravi na predlog oziroma tedaj, kadar je pravica uporabe na nepremičnini v korist pravne osebe ali njenega pravnega naslednika vpisana v zemljiški knjigi, celo po uradni dolžnosti. Bistveno je torej, kdo je imel na sporni nepremičnini pravico uporabe.
ZKP člen 39, 39/1-4, 39/1-6, 57, 371, 371/1-2, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev - izločitveni razlog - sodnik zaslišan kot priča - odklonitveni razlog - nepristranskost - zahteva za izločitev - predlog za pregon - umik predloga
Če obramba predlaga izločitev sodnika, mora z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati, da je podana okoliščina, na podlagi katere zatrjuje sodnikovo suspektnost po 6. točki 39. člena ZKP; z ničemer podkrepljeno zatrjevanje ne zadošča.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - nova škoda
Višina odmerjene odškodnine za novo nastalo škodo temelji na ugotovitvah v izvedenskih mnenjih, izpovedbi tožnika ter medicinski dokumentaciji, sodišče pa jo je sodišče glede na 200. in 203. členu ZOR pravno pravilno ovrednotilo.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - darilna pogodba - actio pauliana - začetek teka roka za izpodbijanje - vknjižba lastninske pravice
Če gre za pravno dejanje, sestavljeno iz več dejanj, se rok šteje od zadnjega dejanja. Tako pri prenosu lastninske pravice velja, da rok teče od izvedbe razpolagalnega pravnega posla. Razpolagalni posel pa je izveden, ko je vpisan v zemljiško knjigo.
Sodišče je odločilo le o tem, da pravna podlaga za denacionalizacijo v zvezi z vrnitvijo nepremičnin, podržavljenih na podlagi konkretne kupoprodajne pogodbe, ni podana. To pa ne pomeni, da ni denacionalizacija utemeljena iz kakšnega drugega razloga. Glede na izrek izpodbijane odločbe pa to ni predmet revizijskega odločanja.
pravica uporabe svojega jezika v postopku - pouk o pravici do prevajanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zapis pouka obdolžencu o pravici do prevajanja (pri procesnih dejanjih) in njegove izjave v zapisniku je dokaz o opravljenem dejanju, za katerega velja izpodbojna domneva o resničnosti zapisane vsebine. Opustitev zapisa pouka in izjave je lahko relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23952
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 224, 224/1.URS člen 28, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev kazenskega zakona - poškodovanje tuje stvari
Obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist ni bila kršena, saj so razlogi obeh sodb za zavrnitev dokaznih predlogov razumni in sprejemljivi, zahteva za varstvo zakonitosti pa razlogov tudi ne izpodbija.
Tožnik utemeljuje revizijo s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi po njegovem mnenju upravičevale odškodnino v zahtevanih zneskih. Tak način uveljavljanja zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen, čim se izkaže, da so bila vsa dejstva upoštevana že v pravnomočni sodbi.
Pretek časa od nastanka škode do odločanja vpliva na odmero višine odškodnine je le v opravičljivih primerih. Zgolj okoliščina, da je bilo odločeno po daljšem času, še ni razlog za višjo odškodnino. Zavarovalnica plača namesto odškodninsko odgovorne osebe in tako njena obveznost ne more biti večja od odškodninske obveznosti odgovorne osebe (919. člen ZOR) in ne pride v poštev pri direktni tožbi.