ZUS člen 2, 2/2.ZUS-1 člen 7, 7/2.ZPP člen 17, 17/2.
spor o pristojnosti
Na podlagi 2. odstavka 7. člena ZUS-1 sme tožnik v upravnem sporu zahtevati, da se mu vrnejo vzete stvari in da se mu povrne škodo, ki mu je nastala z izvršitvijo izpodbijanega akta, pri čemer gre za akcesorne zahtevke, ki jih tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi zaradi nezakonitega ali neustavnega posega v njegov pravni položaj.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 201.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - varilec - povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Varjenje težke betonske stene na podest predstavlja v pogojih delovnega procesa, ko je stena pripeljana z mostnim žerjavom, pripeta na kavelj, vendar zaradi možnosti slabšega vara nestabilna, nevarna dejavnost za varilca zaradi možnosti prevrnitve.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19504
ZUS člen 63, 63/1. ZAzil člen 39, 39/2.
azil - pristojnost za obravnavanje prošnje za azil - Dublinska uredba
Dublinska uredba ureja pravila, v skladu s katerimi se države članice dogovorijo o tem, katera izmed držav je pristojna za reševanje prošenj; prosilcem za azil pa ne omogoča izbiro pristojne (odgovorne) države za obravnavo njihovih prošenj za azil.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba zakona - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je ob presoji skladnost 2. odstavka 35. člena ZDrž z Ustavo Republike Slovenije (in ne z Ustavo FLRJ iz leta 1946) menilo, da je mogoče preizkusiti le, ali 2. odstavek 35. člena ZDrž ne nasprotuje splošnim pravnim načelom, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega režima (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur. list RS, št. 23/97). Ob uporabi takšnega merila je odločilo, da jugoslovanskemu zakonodajalcu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja. Glede na to, da je Ustavno sodišče RS odločilo, da 2. odstavek 35. člena ZDrž ni posledica nedopustnega ravnanja, je neutemeljen ugovor, da je učinek te določbe diskriminatoren do oseb nemške nacionalne pripadnosti.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kot vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe se upoštevajo posebej sporni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo in posebej sporni znesek odškodnine za premoženjsko škodo.
Če je stranka prejela odškodnino za nacionalizirano zemljišče, ki presega 30% vrednosti zemljišča, ima denacionalizacijski upravičenec kljub temu denacionalizacijski zahtevek na temelju 4. člena ZDen.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve
Ker je tožnik zahtevek za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida vložil po izteku petletnega roka iz 96. člena ZVojI, je po presoji revizijskega sodišča prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik svojo zahtevo vložil prepozno.
razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - napake volje - zmota v predmetu - bistvena in opravičljiva zmota - obseg obveznosti družbe
Sodišče je ugotovilo obstoj bistvene in opravičljive zmote (v smislu prvega in drugega odstavka 46. člena OZ) glede bistvene lastnosti predmeta kupoprodajne pogodbe, to je dejanske vrednosti prodanega poslovnega deleža (oziroma obsega davčnega dolga, ki ga mora družba plačati), zaradi česar ima odločitev o razveljavitvi pogodbe o prodaji poslovnega deleža ustrezno pravno podlago.
ZPP (1977) člen 7, 7/3, 421, 421/1-9, 422, 422/2.ZPP člen 498, 498/1.
obnova postopka - dolžna skrbnost stranke - novi dokazi - dokazi, ki jih stranka brez krivde ni uveljavljala - načelo materialne resnice - razveljavitveni postopek - razpravno načelo
Izhajajoč iz standarda skrbnosti, ki se pričakuje od osebe s podobnimi lastnostmi, kot jih ima tožnik, je mogoče skleniti, da je tožeča stranka morala vedeti, da imajo v postopkih, ki so povezani s statusom državljanstva, odločilno težo prav vpisi v državljansko knjigo, zato bi morala dokaz z vpogledom v državljansko knjigo predlagati že v postopku na prvi stopnji.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine - ureditev stikov z otrokom - preživljanje partnerja po prenehanju izvenzakonske skupnosti - nepreskrbljenost izvenzakonskega partnerja
Po prvem odstavku 81. člena ZZZDR sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Enako velja v primeru razpada življenjske skupnosti zakoncev, ki razveze nista zahtevala, kot tudi ob razpadu zunajzakonske skupnosti. Pogoj, ki mora biti za prisojo preživnine podan v vsakem od navedenih primerov je, da so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze oziroma ob razpadu zunajzakonske skupnosti in da obstajajo tudi, ko zakonec preživnino zahteva (drugi odstavek 81. a člena ZZZDR).
popravni sklep - določljivost izreka sodišča druge stopnje
Kadar je izrek odločitve sodišča druge stopnje, ki deloma spreminja odločitev sodišča prve stopnje, določljiv do te mere, da ga je mogoče izvršiti, morebitni popravni sklep služi le popolni jasnosti sodbenega izreka in ne pomeni ponovne odločitve o isti stvari.
azil - utemeljen strah pred preganjanjem - uporaba Direktive
Tožnik v postopku zaradi splošne neverodostojnosti ni izkazal utemeljenega strahu, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi razlogov iz navedene konvencije. Tožnik je navajal kontradiktorne in nekonsistentne izjave glede bistvenih subjektivnih okoliščin, zaradi česar v postopku ni izkazal zadovoljive stopnje verodostojnosti. S takšnimi izjavami pa je, kot je sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka, pravilno sklepalo, vnesel dvom tudi v resničnost vseh svojih ostalih navedb in trditev, zato jih ni bilo mogoče sprejeti za verodostojne.
Če je bilo tožniku izdano potrdilo po 62. členu ZUN, tožnik pa je zgradil dodaten objekt k drvarnici, je treba najprej ugotoviti, ali je gradnja izvršena v skladu s potrdilom. Šele takrat se inšpektor lahko odloči o ukrepu po 74. ali 75. člen ZUN.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - državljanstvo Kraljevine Jugoslavije - državljanstvo Kraljevine SHS - izguba državljanstva FLRJ
Mogoča je bila pridobitev državljanstva Kraljevine Jugoslavije po rodu (§ 7a) ZDrž SHS). Ta določba ni določala, kateri od obeh staršev je moral biti državljan Kraljevine Jugoslavije, da je njegov otrok pridobil državljanstvo Kraljevine Jugoslavije. Pravilo § 7 ZDrž SHS je v tem oziru dopolnjeval § 42 odstavek 1 in 3 ZDrž SHS, ki je odredil, da pridobi zakonski otrok državljanstvo Kraljevine Jugoslavije, če je bil njegov oče državljan Kraljevine Jugoslavije. Državljanstvo matere za državljanstvo zakonskega otroka torej ni bilo pomembno, in sicer celo niti tedaj ne, če je bil zakonski otrok rojen po očetovi smrti. Da pa bi državljanov otrok izgubil državljanstvo zgolj zaradi očetove smrti, ZDrž SHS ni določal. Vendar je v tej zadevi bistveno ali je bilo tožnikoma z novelo Zakona o državljanstvu FLRJ to državljanstvo naknadno odrečeno. Ker sta tožnika na dan 4.12.1948 živela v tujini in bila Nemca in ker nista uspela dokazati svojega lojalnega ravnanja, se šteje, da po 28.8.1945 nista imela jugoslovanskega državljanstva.
dovoljenost revizije v nepremoženjskih sporih - laična revizija – revizija vložena po zakonitem zastopniku, ki nima opravljenega – pravniškega državnega izpita – zakoniti zastopnik pravne osebe – pooblaščenec pravne osebe – pooblaščenec, ki ni odvetnik – pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom – postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – obvezno odvetniško zastopanje – izjeme od obveznega odvetniškega zastopanja - zavrženje revizije
Revizija, ki jo je zavrglo sodišče prve stopnje, je bila vložena po zakonitem zastopniku tožeče stranke, njenemu županu, ki ni pravnik in nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena in je bila pravilno zavržena (374. člen ZPP).
Pri tožeči stranki zaposlena delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom in pri sodišču deponiranim splošnim pooblastilom za zastopanje, ni ne odvetnica ne zakonita zastopnica tožeče stranke. Kot pooblaščenka s pravniškim državnim izpitom lahko tožečo stranko zastopa v pravdnem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, v postopku z revizijo pa glede na tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP zanjo ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.