postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - meje sankcioniranja prekrškov
Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.
ZNZGP je bil neposredna podlaga za podržavljanje podjetij z ukazi prezidija skupščine URS oz. FLRJ in izdaja posebne odločbe ali izvedba posebnega postopka nista bila potrebna.
najemnik denacionaliziranega stanovanja - nadomestni odkup stanovanja - upravičenec - dejansko bivanje v stanovanju
Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da obveznost prebivanja najemnika v stanovanju, v zvezi s katerim uveljavlja določena materialna upravičenja, izhaja tako iz jezikovne razlage določbe 2. odstavka 173. člena SZ-1, kot tudi iz namena navedenega pravnega pravila, da se tudi najemnikom - prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ki prebivajo v denacionaliziranih stanovanjih, zagotovijo vse tiste ugodnosti, ki so jih bili deležni najemniki v stanovanjih, ki niso bila podržavljena.
odškodninska odgovornost pravnih oseb – statusne spremembe – pasivna legitimacija – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka
Vprašanje stvarne legitimacije je materialnopravno vprašanje in zato pravnomočnost med pravdo izdanega procesnega sklepa o nadaljevanju postopka ni ovira za presojo tega vprašanja oziroma ugovora (pod predpostavko izpolnjenih procesnopravno predvidenih pogojev za upoštevnost zatrjevanih dejstev glede na stadij postopka) vse do zaključka glavne obravnave na prvi stopnji in tudi še v postopku s pravnimi sredstvi zoper prvostopenjsko odločitev o glavni stvari.
ZUS-1 - začasna odredba - inšpekcijski ukrep - nastanek težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme
Težko popravljiva škoda je nedoločen pravni pojem; dejstva in okoliščine, s katerimi jo stranke dokazujejo, je treba izkazati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe.
priznanje statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pravočasnost vloge
Ker tožnikova zahteva za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida na podlagi določbe 3. odstavka 121. člena ZVojI ni bila vložena pravočasno, je tožena stranka pravilno odločila, ko je ob reviziji spremenila odločbo upravnega organa prve stopnje tako, da je tožnikovo zahtevo za priznanje navedenega statusa zavrgla.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 36, 36/2, 36/3.ZZavar člen 180, 180/2, 281.
zavarovalni nadzor - ugotovitev o odpravi kršitev - pravni interes za tožbo
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - znižanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - zahteva za varstvo zakonitosti
Pri odločanju, ali je kljub povečanim potrebam obeh otrok toženčevo poslabšano premoženjsko stanje tehten razlog za znižanje preživnine, je treba, v okviru uporabe določbe 129. člena ZZZDR o upoštevanju pridobitnih zmožnostih tožnika kot preživninskega zavezanca, upoštevati, da je kljub slabšemu zdravstvenemu stanju še vedno sposoben za delo, da je torej zmožen poiskati dohodek, da mora izkoristiti vse možnosti za njegovo pridobitev in da so glede na ugotovitve o njegovih prejšnjih zaposlitvah izkazane večje možnosti za preživljanje od tistih, ki jih izkazuje le eksakten podatek o višini družbene socialne pomoči.
Krajevna pristojnost za opravo izvršbe se določi po 1. in 3. odstavku 100. člena v zvezi s 136. členom ZIZ po stalnem bivališču oziroma sedežu dolžnika.
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 234, 234/1, 234/2.ZS člen 113a, 113a/1. Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (MSOV).ZZavar člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/5, 14/6-4, 65, 65/1, 230, 230/1, 236, 236/1, 236/2-2, 238, 238/1.
zavarovalništvo - pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja - posli, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi - ocenjevanje zavarovalnega tveganja ter škode na področju strojev in opreme - postavitev predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) - zavrnitev predloga za postavitev predhodnega vprašanja Sodišču evropskih skupnosti (SES) - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti
PES (97/C 340/3) določa, da lahko sodišče države članice predhodno vprašanje predloži v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo. To določbo povzema tudi ZS, ki določa, da lahko sodišče izda sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje Sodišču Evropskih skupnosti, če je njegova odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Pri vprašanju glede veljavnosti MSOV ne gre za predhodno vprašanje iz PES, saj pri MSOV ne gre za akt institucij Skupnosti in Evropske centralne banke niti za statut organov, ustanovljenih z aktom Sveta.
Zavarovalnica sme poleg zavarovalnih poslov opravljati tudi posle, ki so z zavarovalnimi posli v neposredni ali posredni zvezi, za katere se šteje tudi ocena stopnje izpostavljenosti zavarovalnega objekta in ocenjevanje škod.
Vendar pa MSOV ni določena (samostojna) pravna podlaga za pridobitev "licence za neodvisnega ocenjevalca zavarovalnega tveganja in škode na področju strojev in opreme splošno". Pravna podlaga za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, je namreč določena v ZZavar.
zavarovalni nadzor - postopek sodnega varstva - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
Pravni interes mora biti po ustaljeni sodni presoji konkreten in neposreden, morebitna za tožnika ugodna odločitev Vrhovnega sodišča pa mora izboljšati njegov položaj.
Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšal svoj pravni položaj. Ne zadošča le možnost ugotovitve zakonitosti ali nezakonitosti upravnega akta.
denacionalizacija- ugotovitev državljanstva - nemška narodnost - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - kršitev temeljnih človekovih pravic - odločba Ustavnega sodišča -
Vrhovno sodišče RS ni pristojno, da bi presojalo skladnost zakonov z Ustavo. Za presojo ustavnosti je glede na 160. člen Ustave Republike Slovenije pristojno Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki poleg tega ne presoja skladnosti že razveljavljenih zakonov s prav tako že razveljavljeno Ustavo iz leta 1946 (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 - Ur.l. RS, št. 23/97), Vrhovno sodišče RS zato lahko le uporabi Zakon o državljanstvu FLRJ, takšnega kot je bil sprejet in to velja tudi za vse njegove kasneje spremembe.
ZPP člen 8.ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 70, 70/1, 71, 71/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev cestno-prometnih predpisov - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - zaustavitev vozila na prehitevalnem pasu - varnostna razdalja - prosta presoja dokazov
Teža kršitev cestnoprometnih predpisov utemeljuje porazdelitev odgovornosti pravdnih strank v razmerju (70 % krivda tožeče stranke in 30 % krivda tožene stranke), ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. S tem, ko je tožnik ustavil vozilo na prehitevalnem pasu avtoceste, je prekršil pravilo iz prvega odstavka 70. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki določa, da voznik ne sme ustaviti vozila na mestu, kjer bi ogrožalo varnost drugih udeležencev v prometu. Izhajajoč iz standarda skrbnosti voznika s podobnimi lastnostmi, kot jih ima tožeča stranka, bi tožnik moral in mogel vedeti, da je zaustavitev vozila na prehitevalnem pasu avtoceste izjemno nevarno dejanje, ki ogroža varnost drugih udeležencev v prometu.