ZUS-1 člen 4, 4/1, 12, 12/3, 78, 78/1.URS člen 157, 157/2. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-4.ZKP člen 299, 299/5, 303, 303/2, 371, 371/2.
spor o pristojnost - predhodni preizkus tožbe - poseg v človekove pravice - zagotovljeno drugo sodno varstvo
V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice. Ob taki ugotovitvi pa se upravno sodišče ne izreče za stvarno nepristojno in zadeve ne odstopi v reševanju sodišču, ki zagotavlja drugo sodno varstvo, temveč tožbo kot nepristojno zavrže.
ZUS-1 člen 78, 78/3.ZUP člen 61, 61/2.ZDen člen 67.
smrt stranke - pooblastilo
Po 2. odstavku 61. člena ZUP pooblastilo pooblaščencu ne preneha, če stranka med postopkom umre, temveč velja naprej, dokler ga ne prekliče pravni naslednik stranke. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, pa svojega pooblastila po ZUP (1986) ne more prenesti na drugega brez posebnega pooblastila.
podržavljeno stavbno zemljišče in solastninski deleži na stavbi - višina odškodnine - kasnejša nadzidava hiše - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede odvzema iz posesti - odločba Ustavnega sodišča
Ker je upravni organ prve stopnje nepopolno ugotovil dejansko stanje, je bila njegova odločba pravilno odpravljena, tožba pa pravilno zavrnjena.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pri denacionalizacijskih zahtevkih je smiselna širša razčlenitev konkretnega ravnanja pogodbenih strank v času sklenitve pravnega posla, prav tako pa tudi razčlenitev tedanjih splošnih družbenih razmer in konkretnih razmer, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec. Vendar pa takšna razčlenitev razmer ne zadošča za ugoditev predlogu denacionalizacije, če hkrati ni bilo ugotovljeno tudi konkretno oblastveno ravnanje (z elementi grožnje, sile ali zvijače), ki je bilo usmerjeno na sklenitev konkretnega pravnega posla in zaradi katerega je bil pravni posel sploh sklenjen.
odgovornost delodajalca (države) - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi - policist - streljanje s službeno pištolo - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - vštevanje invalidnine - premoženjska škoda
Z uporabo službene pištole v prepiru s tožnikom je podano nedopustno ravnanje delavca tožene stranke in njegova objektivna odgovornost za povzročeno škodo, po drugi strani pa aktivno tožnikovo ravnanje pomeni prispevek k nastanku škode. Zato je pravilna materialnopravna odločitev o odgovornosti tožene stranke do 80% in o tožnikovem prispevku k nastanku škode v višini 20%.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnici sta formalni sospornici, ki sta v tožbi navedli skupno oceno vrednosti spora (dveh nedenarnih tožbenih zahtevkov). Taka skupna opredelitev pomeni nediferencirano vrednost, ker ni določena za vsak posamezen in samostojen tožbeni zahtevek. Ustaljeno stališče sodne prakse tega sodišča je, da ima navedba take nediferencirane vrednosti spornega predmeta enako posledico kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej nedovoljenost revizije.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – objektivna odgovornost države – služenje vojaškega roka – terenska vojaška vaja – kavzalna vzročnost - povrnitev nepremoženjske škode - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – višina odškodnine
Tožnik si je poškodoval nogo kot vojaški obveznik med izvajanjem vaje na terenu, ko je obremenjen z 9 kg težko vojaško opremo med tekom navkreber stopil v 30 – 40 cm globoko in z do 50 cm visoko travo poraščeno luknjo kot le eno izmed številnih takih in podobnih lukenj na terenu, predvidenem za izvedbo vojaške vaje. Izvedba pehotne vojaške vaje v takih pogojih na terenu, posejanem z globokimi in zaradi poraščenosti z visoko travo prikritimi luknjami, pomeni po svoji naravi in načinu izvajanja povečano nevarnost za nastanek škode na življenju in zdravju ljudi. Taki dejavnosti, ki sama po sebi sicer ni nevarna, daje pečat povečane nevarnosti specifičnost terena glede na neopaznost (skritost) globokih in nevarnih lukenj spričo poraščenosti teh z visoko travo.
ZOR člen 178, 178/2, 200. ZTVCP člen 45, 46, 46/3.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina
Ob tehtanju stopnje krivde po drugem odstavku 178. člena ZOR je treba izhajati iz teže kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanega prispevka k nastanku prometne nesreče. Tehtanje kršitev tožnika (prekoračitev hitrosti za več kot 30 %) in zavarovanca tožene stranke (izsiljevanje prednosti) pokaže, da je nekoliko večji delež krivde na strani zavarovanca tožene stranke, a zaradi razmeroma visoke hitrosti tožnika (ki kljub določeni prekoračitvi hitrosti, dovoljeni na spornem odseku ceste, vendarle ne bi pripeljala do prometne nesreče), zaradi katere tožnik ni mogel preprečiti nesreče (pa bi jo, če bi ne vozil s hitrostjo več kot 20 km/h od dovoljene), vendarle ne večji od 60 %.
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi pravdnega postopka in o njegovem nadaljevanju po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim sodiščem, se postopek ni pravnomočno končal. To je razvidno iz samega izreka izpodbijanega pravnomočnega sklepa o nadaljevanju tega postopka (po pravilih nepravdnega postopka), ki je povzet po zakonskem besedilu za tak primer predvidenih procesnih situacij iz 21. člena ZPP. Revizija torej ni bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je postopek pravnomočno končal.
Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka je zgolj procesni sklep, ki ne temelji na zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, temveč na pravni presoji določb ZUP. Razlaga pojmov ZUP pa ne predstavlja uporabe materialnega prava, ki zaradi procesne narave izpodbijanega sklepa v tej zadevi sploh ne bi bilo uporabljeno. Ker se v reviziji zatrjuje kršitev pravil upravnega postopka, jih revizijsko sodišče ni presojalo, saj je pristojno zgolj za presojo kršitev pravil postopka v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
ZGO člen 33a. ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1. ZJC člen 13, 13/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - skladnost s pogoji PUP-a - objekt za potrebe prometa in zvez - bencinski servis - objekt za prodajo plina v jeklenkah - dejavnost trgovine - avtopralnica - storitvena dejavnost
Ker je po določbah prostorskih ureditvenih pogojev - PUP dovoljena med drugim tudi gradnja objektov in naprav za potrebe prometa in zvez, osnovne preskrbe in storitvenih dejavnosti, med te objekte pa spada bencinski servis (objekt za potrebe prometa), objekt za prodajo plina v jeklenkah (dejavnost trgovine) in avtopralnica (storitvena dejavnost), je gradnja bencinskega servisa, skladišča za prodajo plina in avtopralnice skladna s pogoji PUP.
Zatrjevanih kršitev pravil upravnega postopka revizijsko sodišče ni presojalo, saj je v okviru revizije pristojno zgolj za presojo določenih kršitev pravil postopka odločanja v upravnem sporu ter kršitev materialnega prava.
Čeprav je preiskovalni sodnik odredbe za pridobitev podatkov iz zbirke osebnih podatkov mobilnih operaterjev izdal na predlog policije, ti podatki niso nezakonit dokaz, saj je bil poseg v z Ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine storjen na podlagi odločbe sodišča.
ZKP člen 157, 201, 201/1-3, 203,203/2, 203/4, 204a.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odvzem prostosti - policijsko pridržanje - odločanje o priporu - rok za odločitev o priporu - sodno pridržanje - pripor - načelo sorazmernosti
Čeprav se je zaslišanje obdolženca pred preiskovalno sodnico začelo tri ure po izteku 48 urnega roka policijskega pridržanja, je bilo zaslišanje privedenega obdolženca in priporni narok opravljen pred iztekom šestih ur po privedbi k preiskovalni sodnici, zato preiskovalni sodnici ni bilo treba s sklepom odrejati pridržanja obdolženca.
azil - omejitev gibanja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Po pravnomočni odločitvi o prošnji za priznanje azila preneha "učinkovati" tudi omejitev gibanja. Tožnik si s pritožbo ne more izboljšati pravnega položaja.