razmerja med starši in otroki - predodelitev otroka - korist otroka - spremenjene potrebe - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - kako opraviti razgovor z otrokom - stiska otroka
Pravica otroka iz prvega odstavka 410. člena ZPP, da izrazi svoje mnenje, je hkrati tudi pravica, da ga ne izrazi. Če tega noče ali tudi ne more storiti, ga ni mogoče in ni pravilno v to siliti.
Zmotno je tudi revizijsko razumevanje prvega odstavka 410. člena ZPP, da sodišče mora otroka povabiti na sodišče. Neformalen razgovor lahko sodišče opravi s posredovanjem centra za socialno delo.
Razmere in otrokove koristi v smislu četrtega odstavka 421. člena ZPP se lahko s potekom časa spremenijo. Ker je življenje dinamično, tudi za revizijo ni sporno, da se razmere lahko spremenijo. Potek časa pa lahko vpliva tudi na spremembo otrokovih koristi. Do tega lahko pride že samo zaradi same odrasti otroka iz ene v drugo dobo, ki zahteva drugačne poudarke in drugačno intenzivnost vzgojnih ukrepov, torej od topline in varnosti v najzgodnejši dobi do privajanja k delovnim navadam doma in pri učenju, pomoči pri tem, navajanju na samostojnost itd.
vrnitev v prejšnje stanje - vročitev izpodbijane odločbe
Okoliščine v zvezi z (ne)pravilnostjo vročitve odločbe, ki se izpodbija v upravnem sporu, niso "opravičeni razlogi" za vrnitev v prejšnje stanje. Če je vročitev nepravilna, rok za tožbo še sploh ni zamujen.
dovoljenost gradnje - skladnost s PUP - nadomestna gradnja ali nov objekt - obnova postopka
Poslovni objekt, ki se gradi na zemljišču, kjer je prej stal stanovanjski objekt precej manjše tlorisne izmere, je nov objekt. In ker po določbah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki ureja območje, kjer se nahaja zemljišče predvidenega posega, gradnja novih objektov ni dovoljena, je lokacijsko dovoljenje nezakonito.
ZJU člen 5, 5/1, 83, 83/2, 83/5. ZJU-A člen 1, 1/1. ZJU-B člen 43, 43/2, 83, 83/1.ZUstS člen 44, 48.ZUP člen 2, 4.URS člen 2, 34.ZDR člen 6, 6/4, 6/5.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
razrešitev direktorja organa v sestavi iz nekrivdnih razlogov – uporaba zakonske določbe za katero je ustavno sodišče ugotovilo njegovo neskladnost z ustavo
Če Ustavno sodišče RS s svojo odločbo ugotovi, da je določena določba zakona v neskladju z Ustavo RS, se ta določba zakona, če Ustavno sodišče ne odloči drugače, uporablja še naprej, le da (kolikor je mogoče) ustavi prijazno. ZJU ne določa „nekrivdnih“ razlogov za razrešitev položajnih uradnikov, zato pravilnosti in zakonitosti take razrešitve po vsebini v upravnem sporu ni mogoče preizkusiti. Ni podana kršitev ZUP, če v obrazložitvi akta o razrešitvi „nekrivdni“ razlog ni naveden, dovolj je, da je odločba oprta na določbo ZJU, ki tako razrešitev ureja. Ne gre za zlorabo določbe zakona, čeprav je ugotovljena njena neustavnost, če je ta določba zakona uporabljena v skladu z njenim namenom. V takem primeru tudi ne gre za poseg v ustavno pravico do človekovega dostojanstva.
ZDSS člen 7.ZPP člen 32, 32/2-7.ZUS-1 člen 12, 12/3.
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani - povračilo neupravičeno pridobljenih sredstev iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanje
V zadevi gre za terjatev tožeče stranke zaradi neopravičeno izplačanega denarnega zneska toženi stranki iz naslova prejemka iz 48.a člena ZZZPP. Gre torej za premoženjski spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
razlaga zakona - priče - neveljavna razpolaganja v ustni oporoki - relativno nesposobne osebe biti priča - zakonci oseb iz 75. člena ZD
Besedica "vseh" v 75. členu ZD kaže na zakonodajalčev namen, da se za razliko od 68. člena ZD kot t.i. relativno nesposobne osebe biti priča pri ustni oporoki določijo tudi zakonci vseh oseb, naštetih v tem določilu, medtem ko to ne velja za zakonce vseh oseb, naštetih v 68. členu ZD oziroma velja le za zakonca sodnika, ki je oporoko sestavil, in zakonce prič pri oporoki.
pridobitev državljanstva - državljan, pripadnik varnostne službe - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države
Tožba je bila zavrnjena, ker že pripadnost tožnika varnostni službi JA v času pred in med agresijo in po agresiji JA na Republiko Slovenijo predstavlja nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1-11.KZ člen 244, 244/1.
oškodovanec - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu
Storilec in oškodovanec ne moreta biti ista oseba, zato ne more priti do oškodovanja druge osebe kot temelja za obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v primeru, ko je v isti osebi storilec in oškodovanec zasebni podjetnik ali v primeru enoosebne gospodarske družbe; v teh primerih so kazniva dejanja lahko storjena le navzven, napram upnikom, ne pa navznoter, z lastnim okoriščanjem. V primeru družbe z omejeno odgovornostjo pa okvir kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic obsega tudi notranja razmerja v družbi, kjer le izjemoma lahko pride do nekaznivega prenosa sredstev.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 80, 80/3-1, 80/3-2, 82, 82/2.
začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - gradbeništvo - načelo sorazmernosti - prizadetost javne koristi
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da je spoštovanje zakonov in predpisov lahko že samo po sebi pogoj za varnost življenja in zdravja ljudi, vendar meni, da bi moralo sodišče prve stopnje to načelno opredelitev v obravnavanem primeru, ko je predmet ravno vprašanje, ali je za postavitev spornega objekta potrebno gradbeno dovoljenje ali ne, presojati tudi z vidika, da je tožeča stranka pred začetkom gradnje šotora najprej pridobila izjavo proizvajalca, da je šotor izdelan v skladu s standardom o začasnih objektih DSIST EN 13782 oziroma privzetim standardom PSIST prEN 13782:2001.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 89.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/2.
ZUS-1 - revizija - postulacijska sposobnost - dovoljenost revizije
Revizije v upravnem sporu stranka, ki nima pravosodnega izpita, ne more vložiti. Revizija, ki jo po poteku roka vloži stranka po odvetniku, se kot prepozna zavrže.
spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani
Ker SZ-1 v 2. odstavku 87. člena izrecno določa, da spori s področja oddajanja neprofitnih stanovanj v najem sodijo v pristojnost upravnega sodišča, je za odločanje v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.
SODNE TAKSE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS19407
URS člen 23, 157, 157/2.ZUS-1 člen 2, 3, 4, 22, 22/2, 32, 32/6, 36, 66, 66/2, 76, 82, 82/2.ZPP člen 73, 73/5, 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 338, 338/1-1, 339, 339/2-1, 339/2-2. ZST člen 4, 4/1, 4/2-2, 32a, 34.
varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - začasna odredba - zamujen rok za pritožbo - odmera sodnih taks
Pravica do zakonitega sodnika je po svoji naravi oblika oziroma tudi način uresničitve oziroma izpeljava ustavne pravice do nepristranskega sodnika, saj se ta zagotavlja tudi na način, da lahko posamezniku sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in Sodnim redom. Sama določitev sodnika na podlagi navedenih pravil pa je procesni akt oziroma dejanje, ki je lahko predmet presoje njegove pravilnosti oziroma primernosti v okviru že omenjenih določb ZPP oziroma ob smiselno enakem sodnem varstvu, kot je to varstvo zagotovljeno za izločitev pristranskega sodnika oziroma za nepravilno sestavo sodišča in z enako učinkovitimi pravnimi sredstvi. To pa potrjuje tudi sodna praksa, saj je dejstvo, da tudi o pravici iz drugega odstavka 23. člena oziroma o pravici do zakonitega sodnika odločajo redna sodišča.
V zvezi z obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti sodišče ugotavlja danost objektivnih in subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih sklepa na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, pri čemer mora biti vselej podana vsaj ena objektivna in ena subjektivna okoliščina.