dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v reviziji - zavrženje revizije
Tožeča stranka nima pravice do revizije, ki ni v tožbi ali najkasneje do začetka obravnavanja glavne stvari navedla vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka. Prva navedba vrednosti spornega predmeta v reviziji je prepozna in zato neupoštevna.
izvajanje dokazov v korist obtoženca - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - pravica obtoženca, da postavlja vprašanja priči - zaslišanje priče v nenavzočnosti obtoženca
Za kršitev pravice obdolženca postavljati vprašanja priči, ki je bila zaslišana v njegovi nenavzočnosti, bi šlo, če bi sodišče zavrnilo zahtevo obrambe, da se obsojencu omogoči postavljati vprašanja priči ali če ta ne bi vedel, da takšno pravico sploh ima.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83.ZPP člen 86, 86/4, 374, 374/1, 374/2.URS člen 125, 158.
ZUS-1 - revizija - nedovoljena revizija - postulacijska sposobnost
V upravnem sporu lahko v postopku z revizijo stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit oziroma lahko opravlja dejanja samo, če ima sama opravljen pravniški državni izpit.
pravočasnost revizije - priporočena oddaja na pošto - napačen naslovnik - očitna pomota vložnika - državno pravobranilstvo
Nedoločen pravni pojem "očitna pomota vložnika" iz 6. odstavka 112. člena ZPP je v sodni praksi tega sodišča že konkretiziran. Tako je revizijsko sodišče že nekajkrat zavzelo stališče, da napake odvetnika, ki revizijo ne samo vloži pri nepristojnem sodišču, ampak jo poleg tega tudi napačno naslovi, ni mogoče šteti za očitno pomoto vložnika v smislu navedene zakonske določbe. Tako stališče, ki velja za pooblaščenega odvetnika stranke, velja tudi za državno pravobranilstvo kot zakonitega zastopnika toženke, ki ni samo izenačeno z odvetnikom, ampak je po prvem odstavku 2. člena Zakona o državnem pravobranilstvu tudi samostojen državni organ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23766
ZKP člen 18, 18/1, 298, 305, 359, 359/1-2, 364, 364/4, 364/8, 371, 371/1-1, 371/2, 372, 372/1-4.KZ člen 27, 213, 213/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sestava sodišča - sodelovanje na glavni obravnavi - načelo neposrednosti - zasedanje senata - pogoji za glavno obravnavo - začetek glavne obravnave - sodba - izrek sodbe - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zakonska označba kaznivega dejanja - obrazložitev - rop - zakonski znaki kaznivega dejanja - neposrednost pri predaji stvari - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - straženje - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni
Neposrednost pri predaji stvari ni zakonski znak kaznivega dejanja ropa po 213. členu KZ, temveč gre za kriterij pravne teorije, po katerem se razmejuje to kaznivo dejanje od kaznivega dejanja izsiljevanja po 218. členu KZ.
Pričetek zasedanja senata ne pomeni hkrati tudi začetek oziroma nadaljevanje glavne obravnave in se določena procesna dejanja opravijo pred začetkom glavne obravnave.
Razlog za izrek različno visokih kazni je v različnih okoliščinah dejanske narave in ne gre za arbitrarno ali neenako uporabo določb kazenskega zakona o odmeri kazni.
Ker se tožnik na dopis ni odzval in vlog ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bile primerne za obravnavo, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je vloge s sklepom zavrglo (4. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba zoper državo - nedovoljen predlog
Tožnik je v tožbi zaradi ugotovitve ničnosti izvršilnega naslova kot toženo stranko navedel tudi Republiko Slovenijo in ne Okrajnega sodišča v A., zato ni tehtnega razloga za določitev drugega sodišča namesto Okrajnega sodišča v A.
Okrajno sodišče v A. je v predlogu navedlo enake razloge za določitev drugega sodišča, kot jih je navedlo že v prejšnjem predlogu, ki je bil zavrnjen. Gre za pravnomočno odločeno stvar, zato o takem predlogu ni mogoče znova odločati.
ZKP člen 307, 307/1, 442, 442/1.URS člen 29, 29/1-2.
skrajšani postopek - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - utemeljeno opravičilo - pravica do sojenja v navzočnosti
Čeprav za sojenje v nenavzočnosti pred okrajnim sodiščem ni predpisan tudi pogoj, ki je predpisan za sojenje v nenavzočnosti pred okrožnim sodiščem, namreč, da obdolženec izostanka ni opravičil, to ne pomeni, da okrajnemu sodišču ni treba upoštevati utemeljenega opravičila obdolženca.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prosta presoja dokazov
Sodišče prosto presoja izvedene dokaze, zato je tudi smelo sprejeti oceno, katera izpovedba oškodovanke (v preiskavi ali na glavni obravnavi) je verodostojnejša. Zato zahteva po vsebini uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in ne kršitev kazenskega zakona.
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 266, 266/1, 266/3, 266/6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izdaja uradne tajnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - pomembnost dokumenta - izrek sodbe - opis kaznivega dejanja
Sama izročitev nekega dokumenta, ki je sicer razglašen za uradno tajnost, brez ugotovitve njegove pomembnosti za storitev kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti po tretjem in prvem odstavku 266. člena KZ, ne zadošča. Pomembnost dokumenta predstavlja zakonski znak tega kaznivega dejanja, ki mora biti v opisu dejanja konkretiziran.
Zgolj razmerje "sredstvo - cilj" med kaznivima dejanjema ponarejanja listin in goljufije, brez presoje drugih pomembnih okoliščin obeh kaznivih dejanj, še ne opravičuje sklepa, da je kaznivo dejanje ponarejanja listin inkludirano v kaznivem dejanju goljufije.
Ker so bili zakonski pogoji za zaseg predmetov podani še pred zbiranjem obvestil od obdolženca, v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevana poznejša policistova opustitev pouka obdolžencu v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP na zakonitost tega procesnega dejanja nima vpliva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23911
ZKP člen 227, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1, 395.KZ člen 126, 126/14, 196, 196/1.URS člen 25, 29, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravica do pravnega sredstva - nedovoljen dokaz - zaslišanje obdolženca - uporaba jezika v postopku - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - oznaka mamila
Čeprav tablete ecstasy niso na seznamu prepovedanih drog, gre za substanco, ki je razglašena za mamilo, saj se z izrazom ecstasy označuje MDMA, psihoaktivna snov iz skupine fenetilaminov, katere prenašanje se obsojencu očita v opisu abstraktnega dejanskega stanu, kar je v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja konkretizirano z označbo iste substance, le da z drugim imenom.