ZUS-1 člen 76, 82, 82/2, 104, 105. ZUS člen 18, 18/1, 34, 34/1-4. ZFPPod člen 36.
položaj stranke v upravnem sporu
V upravnem sporu lahko tožbo vloži le oseba (fizična, pravna ali skupina), ki misli, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna pravna korist z upravnim aktom kršena. Če je davčna odločba izdana pravni osebi, njeni družbeniki niso upravičeni tožniki, ker njihovo pravno nasledstvo po družbi ni ugotovljeno.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2.URS člen 23.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do sodnega varstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb
Pravnomočno sodbo je treba presojati v celoti in pri tem upoštevati navedbe v obeh odločbah. Sodišče v sodbi ni dolžno ponavljati razlogov o odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za sodno varstvo, o katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni organ in so po presoji sodišča pravilni.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - prepozna ocena vrednosti spornega predmeta - časovni mejniki strank in sodišča pri oceni vrednosti spornega predmeta - pasivnost strank - pasivnost sodišča - zavrženje revizije
Ocena vrednosti spornega predmeta je primarna tožnikova dolžnost, korekturna dolžnost sodišča pa je sekundarne narave. Toženčev položaj mora biti procesno uravnotežen s tožnikovim. Časovna omejitev ugovora zaradi napačne in tudi zaradi izostale ocene je prvi narok še pred obravnavanjem glavne stvari. Revizijsko sodišče pri presoji dovoljenosti revizije ni vezano na sklep prvostopenjskega sodišča, če ta sklep oceni za nezakonit, ker je bil izdan prepozno. Kljub pasivnosti sodišča stranki, ki sta bili tudi sami pasivni, ne moreta pridobiti pravice do revizije. V tej zadevi so stranke in sodišče na izostalo oceno vrednosti spornega predmeta reagirale šele v tretjem sojenju in kar 14 let po spremembi tožbe, torej prepozno.
človekove pravice - domneva nedolžnosti - varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - drugo sodno varstvo
Ustavna pravica do domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave se nanaša na položaj in varstvo pravic posameznika v kazenskem postopku. To izhaja že iz same določbe 27. člena Ustave, saj določa, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Že iz tega izhaja, da je varstvo pravice iz 27. člena Ustave zagotovljeno v okviru kazenskega postopka, kar pa pomeni, da v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo v upravnem sporu. Zaradi izjav posameznikov in uradnih oseb, danih v sredstvih javnega obveščanja, ni mogoče uveljavljati varstva v upravnem sporu, saj je v takšnih primerih zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred sodiščem splošne pristojnosti.
Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1983 (Poročilo o sodni praksi VS SR Slovenije, št. I/84, str. 13) izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. V takšnem primeru se domneva (možen je nasprotni dokaz), da je delodajalec sklenil zavarovanje pred odgovornostjo.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba tožene stranke in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka - revident ima tako v ponovljenem postopku položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Ta dolžnost pa ne more predstavljati pravnega interesa za revizijo, saj si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina denarne odškodnine
Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z (ne)upoštevanjem teorije o adekvatni vzročnosti je neutemeljen, saj je sodišče vse tožnikove težave in posledice pripisalo prav obravnavanemu škodnemu dogodku.
azil - pospešeni postopek - zavajanje v azilnem postopku - zamolčanje dejstev - lažna predstavitev razlogov - vročanje odgovora na tožbo - postopek za izdajo dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje - vpliv prošnje za stalno prebivanje
Tožnik je lažno predstavil razloge, zakaj v Republiki Sloveniji prosi za azil in je tako zavajal in zlorabljal postopek, kar je okoliščina za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene.
dovoljenost revizije - različna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Seštevka dveh zavarovalnin iz dveh zavarovalnih pogodb ni mogoče upoštevati, ker pomeni vsaka od zavarovalnih pogodb samostojno dejansko in pravno podlago spora. Ker nobeden od zahtevanih zneskov ne presega revizijskega praga, revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - prva opredelitev vrednosti spornega predmeta v pritožbi
Tožeča stranka v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta, zato revizija ni dovoljena. V pritožbi prvič navedena vrednost spornega predmeta je prepozna in neupoštevna.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - vzgoja in varstvo otrok - dodelitev otroka - materialni pogoji za bivanje
Boljši materialni pogoji za bivanje otroka pri enem od razvezanih staršev ne morejo prevladati nad pogoji čustvene, psihološke in socialne narave pri drugem od staršev, pri katerem otrok že živi (5/a člen in 3. odstavek 105. člena ZZZDR).
Ugoditev, ker je tožena stranka kršila določbe ZUP (zakona o splošnem upravnem postopku) o zaslišanju stranke in ni v celoti izvedla dokaznega postopka.
ZKP člen 200, 200/3, 201, 201/1-2, 201/2.URS člen 25.
pripor - koluzijska nevarnost - odločanje o priporu - sorazmernost - odprava pripora - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Grožnje osumljenca oškodovancu, da vedo vse o njem, da vedo kje stanuje in da se bodo maščevali njegovi družini, če bo zadevo prijavil policiji, izrečene ob storitvi kaznivega dejanja in dejstvo, da so osumljenci nekaj dni po dejanju oškodovanca zasledovali, upravičuje bojazen, da bi osumljenec tudi po prijavi vplival na oškodovanca, da storilcev na zaslišanju ne bi obremenjeval.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23847
ZKP člen 372, 372/1-5, 374, 374/1, 420, 420/2.KZ člen 45.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni - poseben razlog za odpustitev kazni - odpustitev kazni storilcu kaznivega dejanj iz malomarnosti, ki ga posledice prizadevajo
Odpustitev kazni po določbi 45. člena KZ storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, če ga posledice kaznivega dejanja toliko prizadevajo, da izrek kazni očitno ne bi bil upravičen, je določena kot fakultativna. Presoja, ali so izpolnjeni pogoji za odpustitev kazni, je tedaj odvisna od ugotovljenih dejanskih okoliščin in sodišče z ugotovitvijo, da pogoji niso izpolnjeni, ne krši kazenskega zakona.
Ker sta bila pogoja glede bivanja v tujini in glede nemške narodnosti ugotovljena, ni pa bilo dokazano kontinuirano lojalno ravnanje, je bil materialni zakon pravilno uporabljen.
O zagovornikovem sklicevanju na konkretno sodno prakso prvostopenjskih sodišč se pritožbeno sodišče ni dolžno opredeliti, saj se navedeno ne nanaša na odločilna dejstva.