odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba akta o sistemizaciji - sprememba pogojev iz pogodbe o zaposlitvi - znižanje osnovne plače
Tudi drugačna opredelitev delovnega mesta in njegov drugačen naziv lahko pomenita spremembo pogojev iz pogodbe o zaposlitvi glede opravljanja določenega dela oziroma prenehanje potreb po opravljanju dela, kot je bilo dotlej opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, ko ne pride do splošnega prenehanja potreb po opravljanju delavčevega dela, temveč se le spremenijo pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bo praviloma vedno šlo za obveznost delodajalca, da delavcu v smislu 3. odstavka 88. člena ZDR ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, v kateri bodo spremenjeni pogoji ustrezno zajeti.
avtorska in podjemna pogodba - elementi delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - rok za sodno varstvo
Domneva o obstoju delovnega razmerja pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi, čeprav je stranki nista sklenili v pisni obliki. Vsak poseg delodajalca v veljavnost take pogodbe o zaposlitvi pomeni kršitev pravice, zoper katero lahko delavec uveljavlja sodno varstvo, vendar v za to predpisanih rokih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodni zaostanki - razlogi za delegacijo pristojnosti
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov - za kar so z zakonom predvideni drugi mehanizmi s področja sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih ZS).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Pri oceni nepremoženjske škode iz naslova strahu je pravno upošteven le primaren in sekundaren strah, ki ga izkusi oškodovanec, strah za drugega pa ni pravno priznana oblika nepremoženjske škode. Vsled tega je pravno zmotno revizijsko stališče tožnice, da bi morali sodišči pri odmeri višine nepremoženjske škode iz naslova strahu upoštevati tudi dejstvo, da je bil v avtomobilu otrok, kar naj bi strah oškodovanke še povečalo.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ponareditev poslovnih listin - neupravičena uporaba - zaupanost stvari - upravičenost uporabe - poslovna listina - listina, ki se vodi na podlagi predpisov - listina, ki se vodi na podlagi pogodbe
Stvari oziroma denar so storilcu kaznivega dejanja neupravičene uporabe lahko zaupane tudi tedaj, ko jih sam nima v posesti, ampak so v posesti na primer skladiščnika, prevoznika, banke ali koga drugega, ki je dolžan izpolniti odredbe pooblaščenega odredbodajalca, komu naj izroči stvari oziroma denar; storilcu so v tem primeru stvari oziroma denar pravno zaupani v razpolaganje in uporabo brez fizične posesti nad njimi.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta poprava tožbe v reviziji - zavrženje revizije
Izven pogojev, predvidenih v določbi tretjega odstavka 44. člena ZPP opredeljena vrednost spornega predmeta, torej vrednost spora, opredeljena v nadaljnjih fazah postopka, ne more sanirati izostanka ravnanja iz določbe drugega odstavka 180. člena ZPP.
Procesno nesprejemljiva je odločitev, po kateri bi stranka, ki sicer ni navedla vrednosti spornega predmeta, to storila šele po pravnomočnosti sodbe v pogojih 108. člena ZPP. Za odpravo formalnih pomanjkljivosti je sicer predvideno postopanje po 45. in 108. členu ZPP, vendar pa tega v revizijski fazi postopka ni mogoče izpeljati.
URBANIZEM - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS19073
ZUP (1986) člen 270, 270/1, 281, 281/2.ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/3, 92.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odlog izvršbe - opravilna sposobnost
Iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tudi zatrjevane (in izkazane) zdravstvene težave tožnika ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Pogoj za uporabo milejših ukrepov namesto odreditve pripora je obstoj dejstev, ki utemeljujejo sklepanje, da bo oseba, zoper katero je tak ukrep odrejen, tega tudi spoštovala.
ugotovitev državljanstva - domneve nelojalnosti - dokazovanje aktivne lojalnosti - pavšalne navedbe o pomoči partizanom - članstvo v Kulturbundu
Ker se po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ v zvezi z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, v postopku ni potrebno ugotavljati nelojalnega ravnanja, temveč breme izpodbijanja nelojalnosti nosi stranka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kadrovske težave sodišča - sojenje v razumnem roku
Določba 67. člena ZPP ni namenjena zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali odprave sodnih zaostankov. V ta namen so predvideni drugi zakonski mehanizmi, ki segajo na področje sodne uprave (primerjaj z določbami 60. člena in naslednjih Zakona o sodiščih).
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - prispevek oškodovanca - oprostitev odgovornosti - delo na rezkalnem stroju
Dejanje oškodovanca more biti nepričakovano in neprepričljivo. Merilo za presojo je objektivno in abstraktno, izhodišče za presojo pa je posebej skrben strokovnjak. Ker je tožnik opravljal delo z rezkalnim strojem, je vedno obstajala možnost, da tudi iz nezakrivljenih razlogov pride do nesreče (npr. slabost). Zato nikakor ni mogoče šteti, da je za toženca poseg delavca v rezkalni stroj nepričakovan.
dovoljenost revizije proti sklepu - obnova postopka - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Revizija proti sklepu, izdanem po postopku obnove postopka ni dovoljena, ker ni bila dovoljena zoper pravnomočno sodbo iz rednega postopka, če bi do nje prišlo. Nobeden izmed zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, namreč ne presega 1.000.000 SIT.
pripor - odreditev pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odprava pripora - sprememba okoliščin
Vrhovno sodišče presoja zakonitost izpodbijane odločbe ob upoštevanju teka postopka in njegovih ugotovitev do sprejema izpodbijane odločitve, morebitne kasnejše spremembe v postopku oziroma novi dokazi pa so lahko podlaga za novo oceno sodišča, ali so še podani razlogi, zaradi katerih je bil pripor odrejen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Zgolj možnost, da bo sestra sodnice določenega sodišča postala udeleženka nepravdnega postopka, ali pa da bo tožena stranka pred določenim sodiščem, v nobenem primeru ne predstavlja tehtnega razloga v smislu določbe 67. člena ZPP.