IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010083
SPZ člen 137, 137/1, 147, 147/3, 154, 154/1.ZIZ člen 207, 207/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - razlaga zakona - načelo publicitete - prenehanje hipoteke - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke
Upnik ima pravico izpodbijati z njegovo terjatvijo tekmujoče terjatve drugih upnikov, ki so zavarovane z isto nepremičnino. Načelo javnosti, pojmovano tako, kot ga razumeta sodišči prve in druge stopnje, torej absolutno, bi izničilo možnost izbrisa hipoteke, se pravi drugi in tretji odstavek 154. člena SPZ.
Tožnikov obogatitveni zahtevek ni izključen z določbo 211. člena ZOR. Iz relevantnih ugotovljenih dejstev je namreč jasno razvidno, da tožnik ni privolil v prikrajšanje v zvezi s svojimi vlaganji in že zato ni podana kavza, ki bi utemeljevala brezplačno pridobitev toženke.
prenehanje delovnega razmerja - rok za ugovor - sodno varstvo - procesna predpostavka
Ker tožnica zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu ni ugovarjala v zakonitem roku oz. sploh ni ugovarjala, ne more uspešno uveljavljati obstoja delovnega razmerja pred sodiščem.
Očitek storitve kaznivega dejanja je v naši družbi že glede na splošne moralne vrednote zelo hud očitek, ki ga v medsebojnem komuniciranju ljudje prav zaradi njegovega pomena in teže redko uporabijo. Teža takega očitka je tako velika, da lahko sam očitek preide v samostojno kaznivo dejanje. Kadar pa se očitek nanaša na delo sodnika, ki je še posebej občutljivo, je tak očitek še hujši. Skratka: ne more biti dvoma niti o objektivnosti žalitve niti o toženčevem zavedanju in namenu žalitve.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - degenerativne spremembe - zmanjšanje odškodnine - dokazovanje - izvedensko mnenje - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje
Ni mogoče sprejeti stališča, da degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, predstavljajo škodo, za katero bi bilo potrebno odškodnino zmanjšati. Če oškodovanec zaradi degenerativnih sprememb pred škodnim dogodkom ni trpel nobene škode, sodišče odškodnine ne sme znižati. Izvedenec kot strokovnjak ugotovi zdravstveno stanje oškodovanca in druga dejstva, do katerih je prišel na temelju svojega strokovnega znanja ter oceni, kako ta dejstva vplivajo na druga dejstva s stališča svoje stroke. Pravilna uporaba prava pa je naloga sodišča, ki najprej izvedensko mnenje presoja po načelu proste presoje dokazov, nato pa na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabi pravno pravilo. Izvedenec praviloma ne pozna prava in naloga sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru ob pravilni uporabi prava odloči, ali je potrebno pravično odškodnino zmanjšati za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec pred škodnim dogodkom. Položaj oškodovanca mora biti takšen, kakor da ne bi bilo prej škodnega dogodka. Povzročitelj naj plača vso škodo, kot jo je povzročil. Degenerativne spremembe pri 43-letnem oškodovancu, zaradi katerih pred nezgodo ni imel nobenih zdravstvenih težav, niso nenormalna in nenavadna okoliščina, zaradi katere bi bila škoda nesorazmerno večja. S škodo v takšnem obsegu, kot jo je utrpel tožnik, je mogoče računati in ni nenavadna po splošnih življenjskih izkušnjah. Materialnopravno ni pravilna presoja, da mora tožnik sam trpeti tisti del škode, ki ga je pripisati degenerativnim spremembam.
podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je samo z namestitvijo v zavod možno zagotoviti, da pridržani ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim, je bilo treba pridržanemu podaljšati pridržanje.
Tožnica za kmečko delo (torej svoje delo) ni več sposobna, kar izhaja tako iz mnenja sodnega izvedenca kot mnenj invalidskih komisij in izvida ortopeda. Po oceni psihiatra ni zmožna za prekvalifikacijo in ni primerna za nobeno kmečko delo. Sodni izvedenec je le kot teoretično možnost navedel, da bi tožnica sicer lahko v skrajšanem delovnem času opravljala fizično nezahtevna, npr. pisarniška dela, ki pa ji ga na manjši hribovski kmetiji ne more nihče zagotoviti. Iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja lahko le ugotovitev, da ni dokazanih objektivnih (torej dejanskih in ne zgolj teoretičnih) možnosti za zaposlitev tožnice na drugem ustreznem delu.
Tožnik je ob vložitvi tožbe uveljavljal plačilo razlike v plači s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Če tekom postopka ne bi specificiral tožbenega zahtevka, bi sodišče lahko odločilo tudi samo o pravici do razlike v plači, kar bi predstavljalo ugotovitev o pravni podlagi tožbenega zahtevka in s tem vmesno sodbo, na podlagi katere bi tožnik, če tožena stranka razlike ne bi plačala ali ta ne bi bila ustrezna, lahko z novo tožbo uveljavljal še višino razlike.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23851
ZKP člen 17, 299, 299/5, 364, 364/7. KZ (1977) člen 100, 100/1, 100/2.URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija - posilstvo - kvalificirana oblika
Odpor žrtve in storilčevo strtje tega odpora nista nujni sestavini oziroma zakonska znaka kaznivega dejanja posilstva; gre le za okoliščino, ki daje v posameznih primerih podlago za sklepanje o obstoju odločilnega dejstva, da je storilec drugo osebo prisilil k spolnemu občevanju.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Da izvira terjatev tožeče stranke iz pravnega razmerja, nastalega med njo kot gospodarsko družbo in tožencem kot samostojnim podjetnikom posameznikom v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti, je sodišče prve stopnje izrecno ugotovilo, status samostojnega podjetnika pa je toženec imel celo tudi še ob vložitvi tožbe. V tovrstnih sporih se glede na določbo 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih - vključno z določbo 490. člena istega zakona, po kateri v gospodarskih sporih ni dovoljena revizija, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5.000.000 SIT).
ZPIZ člen 78, 82. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane člen VI.
družinska pokojnina - pogoji - preživljanje družinskega člana
Tožnica bi lahko pridobila pravico do družinske pokojnine, če bi jo oče do svoje smrti preživljal. Pri tem se kot preživljanje šteje zagotavljanje rednih mesečnih prejemkov za tak namen, ne pa le občasni prispevki.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Dovoljenost revizije je treba presojati za vsak zahtevek ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov. Zahtevek za povrnitev premoženjske škode se opira na različno dejansko in pravno podlago kot zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (4.172,92 EUR).
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolžnost hitrega postopka - vpliv na zakonitost - postopek proti mladoletnikom
Golo nespoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku samo po sebi ne predstavlja kršitve zakona v smislu določbe drugega odstavka 371. člena ZKP, temveč daje podlago za obsojenčevo zahtevo za pravično zadoščenje.