Dopolnitev pravočasne zahteve za denacionalizacijo po preteku prekluzivnega roka iz 64. člena ZDen je bila mogoča samo z listinami in podatki glede zahtevanega premoženja. Navedbe vlagateljev v zahtevi za denacionalizacijo, da zahtevajo vračilo vsega upravičencu podržavljenega premoženja v določeni katastrski občini, ali zgolj sklicevanje na listine o podržavljenju oziroma na potrdila, ne pomenijo določene opredelitve zahtevka. Postopek za denacionalizacijo je predlagalni postopek in zato upravni organ, tudi v okviru dolžnosti pouka neuki stranki, ne more iz listin ugotavljati, za katero premoženje stranka zahteva vrnitev. Ko je bil zahtevek vlagateljic za vračilo zemljišč opredeljen z dopolnjeno vlogo z dne 20.9.1993, je bila zahteva popolna in razumljiva in v tem okviru podana podlaga za odločanje in je kasnejša dopolnitev zahteve z navedbo novega premoženja prepozna.
denacionalizacija - vezanost na zahtevek - dopolnitev zahtevka - zahtevek za vračanje dodatnega premoženja - potek roka - prepozen zahtevek
V postopku denacionalizacije sicer stranka lahko razširja in dopolnjuje zahtevek v smislu premoženja, ki je predmet denacionalizacije, vendar pa mora biti obseg tega premoženja pravočasno zahtevan, to je do poteka zakonitega roka iz 64. člena ZDen.
denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - domneva nelojalnost - dokazno breme - aktivno ravnanje v korist slovenskega naroda - politična nevtralnost - ZUS-1 - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Nasprotovanje kočevskega Nemca preselitvi v Reich (ki ga je kasneje opustil) in nečlanstvo v nacističnih organizacijah ne zadoščajo za izpodbitje domneve nelojalnosti. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija objekta - pogoji PUP-a - pomožni objekt - odmik od meje - tožbena novota
Ker legalizacija objekta pomeni izdajo upravnega dovoljenja za že zgrajeni objekt, je izdaja lokacijskega dovoljenja za sporni objekt odvisna od pogojev, ki jih določa veljavni PUP. Kot izhaja iz predložene lokacijske dokumentacije, ki je med predloženimi spisi, je obravnavani objekt, za katerega legalizacijo gre, "zgrajeno leseno gospodarsko poslopje za potrebe drvarnice, orodjarne in skladišča orodja kot sestavni del objekta". Prav na podlagi lokacijske dokumentacije in ob upoštevanju dejanskega stanja na terenu, ugotovljenega ob ogledu (zapisnik o ogledu z dne 28.10.2002 je med spisi), je upravni organ presodil, da gre v obravnavani zadevi za pomožno stavbo, kot jo opredeljuje 38. člen PUP. Po določbi 45. člena PUP pa v Ureditvenem območju, kjer je sporna lokacija, pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
stimulativni del plače - dobiček družbe - sredstva dolgoročne rezervacije
Pojma bruto dobička oziroma dobička ni mogoče razlagati tako, da bi med ta dobiček šteli tudi sredstva dolgoročne rezervacije. Takšna razlaga bi odstopala od istega pojma v tedaj veljavnih računovodskih standardih in računovodskih izkazih ter od zakonske opredelitve.
vojak - pogodba o zaposlitvi - prenehanje veljavnosti - razporeditev na ustrezno delo - plačilo razlike plače
Zaradi starosti preko 45 let tožnik ni več mogel biti razporejen v vojaško enoto oziroma na vojaško dolžnost, zato je bil v skladu s 93. členom ZObr pravilno razporejen na delovno mesto, ki je ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi. Pri tem tožnik ni več užival zaščite iz 109. člena ZObr, saj ni bil več razporejen kot poklicno zaposlen v vojski, ampak na civilno dolžnost.
ZDR (1990) člen 11, 36h. ZTPDR člen 78.ZPP člen 7, 7/1.
obstoj delovnega razmerja - plačilo prejemkov iz delovnega razmerja - trditveno in dokazno breme
ZTPDR in ZDR90 sta določila obrnjeno dokazno breme le glede obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja. V postopku o premoženjskih delovnih sporih pa morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožnik bi moral dokazati obstoj delovnega razmerja s toženo stranko, ki je pravna podlaga za izplačilo spornih zneskov.
ZTVP-1 člen 275, 275/1. Pravila Ljubljanske borze vrednostnih papirjev člen 41, 41/1, 42, 42/1.
pravila borze - javna objava cenovno občutljivih informacij
Posredovanje informacije o pomembni sklenjeni pogodbi je treba praviloma razumeti tako, da mora izdajatelj pojasniti njene bistvene sestavine. Če tega ne terjajo posebne okoliščine primera, pa mu ni treba razkriti celotnega besedila pogodbe. Posebne okoliščine so tiste, ki bi lahko povzročile, da bi bile tudi nebistvene sestavine pogodbe takšnega pomena, da bi lahko pomembneje vplivale na ceno finančnega instrumenta.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbeni razlog
V skladu z 2. odstavkom 30. člena ZDSS-1 se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe pritoži le glede same razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker šteje, da so podani pogoji za končanje postopka pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ne more napadati drugih stališč, zavzetih v razveljavitvenem sklepu in tudi ne predlagati neposreden prenos odločanja na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZOFVI člen 96, 96/8. ZDR (1990) člen 14, 14/2, 18, 18/1.
delovno razmerje za določen čas - delovno mesto knjižničarja v srednji šoli - pogoji za zasedbo delovnega mesta - transformacija delovnega razmerja za določen čas
Ustrezna smer visokošolske izobrazbe za delo knjižničarja v poklicni oziroma strokovni šoli je le končan študijski program bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Ker na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora stranka ta revizijski razlog izrecno uveljavljati in utemeljiti tako, da je jasno, za katere kršitve gre.
ZDSS-1 člen 31, 31-1, 32, 32/3.ZPP člen 41, 367, 367/2.
dopustitev revizije - dovoljenost revizije - osnovni količnik za obračun plače - vrednost spornega predmeta
Ker je tožnik z zahtevkom za priznanje višjega osnovnega količnika za obračun plače dejansko uveljavljal temelj za denarni zahtevek iz naslova razlike plače, ki že sam po sebi presega mejo za dovoljenost revizije po zakonu, je tudi glede odločitve o temelju tega zahtevka revizija dovoljena že po zakonu.
ZZVZZ člen 29, 31, 81, 82.ZPP člen 339, 339/1, 370, 370/1, 370/1-2.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - mnenje zdravniške komisije - bistvena kršitev določb postopka - preizkus pritožbenih navedb
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi natančno obrazložilo, zakaj je v določenem obdobju lahko ugotovilo bolniški stalež kot posledico poškodbe pri delu oziroma bolezni, prav tako pa je povedalo, da so medicinski izvidi objektivizirani in zadostna podlaga za odločitev. Revizija zato neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi bila v tem, da sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča do pritožbenih navedb v zvezi z razlogom za nastanek bolniškega staleža in glede "mnenj komisije".
ZDR člen 92, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 116.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil pristojnega zdravnika - varstvo invalidov - rok za odpoved - odpovedni rok
Posebno varstvo invalidov v skladu s 1. in 2. odstavkom 116. člena ZDR je predvideno le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti druge ali tretje kategorije ali iz poslovnega razloga, in ne v primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, redne odpovedi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je določen v 2. odstavku 110. člena ZDR kot prekluzivni materialni rok, torej rok, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
dopustitev revizije - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Ker iz toženčeve pritožbe ne izhaja, da se pritožuje zoper sklep o nedopuščeni reviziji, je pritožbo mogoče šteti in obravnavati le tako kot se glasi - kot pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Takšna pritožba pa ni dovoljena, saj je ZPP ne predvideva.
Pokojninska osnova zavarovancev, ki so bili kot delavci poslani na začasno delo v tujino in so v tem času ostali zavarovani pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ni odvisna od dejanskih izplačil plač temveč od zneskov plač, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - prevzem delavca na delo - izraba letnega dopusta - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas v neposredni povezavi s predhodno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, saj je bila z njo tožnici zgolj omogočena izraba letnega dopusta, do katerega je bila tožnica upravičena na podlagi predhodne pogodbe, ni šlo za nadaljevanje dela in zaradi tega tožničina pogodba o zaposlitvi ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - prevzem izpolnitve
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje do novele ZZZPB v letu 1998 ni imel pravne podlage, da bi vračilo delavcu neupravičeno izplačanih sredstev zahteval neposredno od delodajalca. Delavec in delodajalec pa sta se lahko pogodbeno drugače dogovorila, zato je bil možen tudi pogodbeni prevzem izpolnitve po 453. členu ZOR. Prevzemnik dolga (tožena stranka) po določbi 453. člena ZOR, tudi če izpolnitev v redu opravi, nima nobenih zahtevkov nasproti dolžniku (tožnica), če se o njih stranki izrecno ne dogovorita ali to ne izhaja iz njune molče izražene volje. Prevzemnik dolga s plačilom ne pridobi avtomatično pravic plačnika.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - pisnost pogodbe
Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas mora biti podan ob sklenitvi take pogodbe. Če je razlog takrat podan, ni ovire, da ne bi bil tudi zapisan v pogodbi, ki mora biti izrecno pisna in vsebovati tudi čas trajanja.
Neenake odločitve sodišča prve stopnje, če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče. V primerjani sodbi drugače ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, tudi če gre morda za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali nepopolno obrazložitev sodbe, še ne pomeni odstopa oziroma neenotnosti o pravnem vprašanju.