denacionalizacija - pravna podlaga za denacionalizacijo po 4. členu ZDen - neizkazano lastništvo nepremičnin
Ker v tem primeru glede lastništva tožničinega pravnega prednika na navedeni parceli v času podržavljenja ni izkazan niti pravni naslov (kupoprodajna pogodba), niti pridobitni način (vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi), je pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožničinega pravnega prednika ni šteti za upravičenca do denacionalizacije.
Obravnavan primer bo s prisojeno odškodnino v višini 12,13 neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe, tako v skladu z načelom individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine, glede na vse okoliščine konkretnih zadev sorazmerno umeščen v obstoječo sodno prakso.
Vzročna zveza je sicer res pravno vprašanje. Vendar je podlaga za oceno, ali je določena škoda, ki jo trpi oškodovanec, v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem odškodninsko odgovorne osebe, vselej dejanska.
denacionalizacija - Zakon o razlastitvi - odločba Ustavnega sodišča - status parcel - kmetijsko ali gradbeno zemljišče - stanje v času podržavljenja - trenutek podržavljenja - vrednost podržavljenega premoženja
V postopku denacionalizacije se vrednost podržavljenega premoženja, ki je odvisna od njegovega statusa, ugotavlja po določbah 44. člena ZDen. Po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-58/04-7 se v 4. členu ZDen razveljavi beseda "neodplačno" kolikor se nanaša na premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi Zakona o razlastitvi (Uradni list FLRJ,št. 12/57 in 53/62). Ustavno sodišče RS je torej pogoj neodplačnosti razveljavilo le v delu, v katerem se ta pogoj nanaša na podržavljenje po Zakonu o razlastitvi iz leta 1957 in njegovi prvi noveli iz leta 1962. To pa pomeni, da odločitev Ustavnega sodišča RS v obravnavanem primeru ne vpliva na pogoj neodplačnosti, saj se odločba ne nanaša tudi na kasnejši noveli tega zakona iz leta 1965 in leta 1968.
ugotavljanje državljanstva kot predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno odločbo o ugotovitvi državljanstva
S pritožbenimi ugovori, ki se v celoti nanašajo na državljanstvo obravnavane osebe, tožnik v denacionalizacijskem postopku ne more uspeti, ker se v tem postopku odloča le o vračanju premoženja, kolikor so izpolnjeni drugi pogoji, med drugim tudi pogoj državljanstva, o katerem pa se odloča v posebnem upravnem postopku in je predmet posebnega upravnega spora.
Zakon o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954) člen 3. „Osimska pogodba“ (Pogodba med Socialistično federativ.
Prebivalcem bivše cone B STO, če niso optirali za Italijo, je bilo podeljeno državljanstvo FLRJ s 3. členom Zakona o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 45/1954). Osebe, ki so bile na dan 10. junija 1940 italijanski državljani, in so imele stalno prebivališče v coni B STO, so z uveljavitvijo "Osimske pogodbe" izgubile jugoslovansko državljanstvo, če so imele v tem času prebivališče v Italiji (1. odstavek 3. člena Osimske pogodbe - Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo; Ur.l. SFRJ - MP, št. 1/77).
ZDen člen 15, 60, 60/3, 78.ZD člen 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20.URS člen 155.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 64, 64/1-4, 80, 80/3-3, 107, 107/1, 107/2.ZPP člen 165, 165/2.
denacionalizacija - pravno nasledstvo - dedovanje - sklep o razglasitvi osebe za mrtvo - dedič tretjega dednega reda - verjetna izkazanost pravnega nasledstva
Pravno nasledstvo po upravičencu je verjetno izkazano, če je vlogo za denacionalizacijo kot dedič dediča vložil bratranec sina upravičenke, saj je upravičenkin sin upravičenko preživel.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.
ZGO člen 33a, 36.ZGO-1 člen 191. ZUN člen 54, 54/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 73/1, 75, 75/3.ZPP člen 350, 350/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - ločenost postopka izdaje dovoljenj in inšpekcijskega postopka
Kadar gre za legalizacijo objektov, ki dejansko že obstajajo, kot je to v obravnavanem primeru, je v lokacijskem postopku potrebno ugotoviti, ali je bil poseg v prostor, kakršen je bil opravljen, v skladu z merili, ki jih določa PUP. V obravnavanem primeru podatki iz upravnih spisov potrjujejo, da je zahteva investitorja za izdajo zadevnega dovoljenja skladna s posegom, kakršen je bil dejansko izvršen.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/1, 107/2.ZDen člen 6, 6/2. ZUP (1986) člen 185, 222, 222/1, 222/3.
sklep o postavitvi izvedenca in založitvi stroškov za njegovo delo - dovoljenost pritožbe
Niti v ZUP (1986) niti v kasnejšem ZUP ni določbe, po kateri bi bila zoper sklep o postavitvi izvedenca in založitvi sredstev za njegovo delo dopustna posebna pritožba. Zato je bila vložena pritožba v upravnem postopku pravilno in zakonito zavržena.
ZDen člen 3, 4, 5.ZUS-1 člen 22, 22/1, 59, 59/2, 75, 75/2, 75/3, 75/4, 76.ZPP člen 360, 360/1. ZUP (1986) člen 215.
premoženje, zaplenjeno fizični osebi - pravila vračanja - izpodbijanje akta o podržavljenju - navedbe, bistvene za odločitev - glavna obravnava - delna odločba - spor o pristojnosti v upravnem postopku
Če je v aktu o podržavljenju navedeno, da je premoženje podržavljeno fizični osebi, v postopku denacionalizacije ni mogoče šteti, da je bilo podržavljeno podjetje in premoženja vračati po določbah ZDen, ki veljajo za podjetja.
izločitev uradne osebe - denacionalizacija - revizija - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Iz vsebine pritožbe izhaja, da revident izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, to pa je nedopusten revizijski razlog in s tem revizije ni mogoče utemeljevati, saj razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega okvir možne presoje v revizijskem postopku (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revident v reviziji pavšalno navaja, da izpodbija sodbo in sklep sodišča prve stopnje zaradi kršitve denacionalizacijskega kot upravnega postopka. To pa nista dovoljena revizijska razloga, saj se po 1. odstavku 1. točke 85. člena ZUS-1 sodba prve stopnje lahko z revizijo izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 85. člena zakona. Ker revident v pritožbi ni navedel nobene kršitve ZUS-1, revizijsko sodišče pa po določbi 86. člena ZUS-1 preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, preizkusa glede bistvenih kršitev ZUS-1 revizijsko sodišče ni opravilo.
denacionalizacija - odškodnina - tržna vrednost podržavljenega premoženja
Določbe ZDen in Navodila v zvezi z določanjem odškodnine za podržavljeno stavbno zemljišče, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, so bile predmet ustavnopravne presoje. Ustavno sodišče RS je v sklepu U-I-137/98 ugotovilo, da določbi 44. člena ZDen in 14. člena Navodila nista v nasprotju z Ustavo RS in ne predstavljata kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Po presoji Ustavnega sodišča je bil zakonodajalec upravičen oškodovanje za podržavljeno premoženje urediti na poseben način in da razmere, v katerih je uzakonil denacionalizacijo, in razmere v katerih se izvaja, objektivno pogojujejo tudi obseg primernih odškodnin. Zato pritožbeni očitek, da so bile z izpodbijano sodbo tožniku kršene ustavne pravice zaradi nepravilne ocene vrednosti podržavljenega premoženja in neupoštevanja njegove tržne vrednosti, ni utemeljen.
zavrženje tožbe - pravni interes - predmet upravnega spora - opravljanje dejanj po pooblaščencu - pravniški državni izpit - pravica do vpogleda v upravne in sodne spise - sojenje v razumnem roku
Če je v upravnem postopku pritožbi ugodeno, je za pritožnika dosežen namen pritožbe, zato za vložitev tožbe nima pravnega interesa, saj si s tožbo svojega pravnega položaja v postopku ne more izboljšati.
denacionalizacija - premoženje, izvzeto iz nacionalizacije - odškodnina za uničeno premoženje - prepozen zahtevek
V postopku denacionalizacije velja načelo dispozitivnosti, kar pomeni, da se postopek začne in vodi po volji stranke v okviru njenega materialnega zahtevka. ZDen v 62. členu določa obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Pristojni organ je na zahtevek vezan in mora ravnati po njem oziroma po njegovi vsebini.
oprostitev plačila sodnih taks - predložitev listin - navedbe stranke - težko premoženjsko stanje
Kadar zakon izrecno predpisuje, katere listine mora stranka predložiti, teh listin oziroma dokazil ne morejo nadomestiti le njene navedbe, v konkretnem primeru tožnikove navedbe o njegovem težkem premoženjskem stanju. Zato se sodišču prve stopnje do takšnih navedb tudi ni bilo treba opredeliti.
ZDen člen 2, 6, 6/2, 16, 16/3, 19, 19/1-3, 32, 32/2, 51, 51/3.ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 135.ZUreP-1 člen 179, 179/3.ZSZ člen 2.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-1, 80/3-3, 105, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - stanje zemljišča ob vračanju - park - javna površina - zazidano stavbno zemljišče
Če za zemljišče, ki je predmet vračanja, ni izkazano, da bi bil na njem zgrajen objekt oziroma da bi bilo funkcionalno zemljišče k objektu ne obstojijo ovire za njegovo vračanje v naravi niti iz 19. niti iz 32. člena ZDen.
ugotavljanje državljanstva - nelojalnost oseb nemške narodnosti - navajanje revizijskih razlogov
Domneva nelojalnosti (2. odstavek 35. člena ZDrž) velja za vsako osebo posebej. Izpodbija se lahko le iz razlogov, ki se nanašajo prav na določeno osebo. Izpodbijana sodba se preizkuša le glede v reviziji izrecno navedenih razlogov. Sklicevanje na razloge, že navedene v kakšni drugi vlogi, ne zadošča.