Ponovna prošnja za azil, ki jo prosilec za priznanje azila vloži potem, ko je bila njegova prejšnja prošnja že pravnomočno zavrnjena, je najprej predmet predhodne obravnave o tem, ali so izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega azilnega postopka, to je, da so se okoliščine za prosilca bistveno spremenile. Dokaze o bistveno spremenjenih okoliščinah mora predložiti prosilec sam.
azil - ponovna prošnja - pogoj za uvedbo postopka - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
Pri odločanju o ponovni prošnji za priznanje azila po določbi 41. člena ne gre, kot zmotno menijo tožniki, za ugotavljanje pogojev za azil, ampak gre za ugotavljanje pogojev za ponovno uvedbo azilnega postopka. Pogoj bistveno spremenjene okoliščine mora dokazati prosilec.
ZUS-1 člen 4, 5, 66, 72, 75, 77. ZAzil člen 27.URS člen 25.
azil - omejitev gibanja - bistvena kršitev določb upravnega spora - tožba zaradi molka organa ali tožba zaradi posega v človekove pravice
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ko je obravnavalo konkretno zadevo na podlagi 1. odstavka 4. člena in 66. člena ZUS-1 (2. odstavek 75. člena ZUS-1), saj bi moralo upoštevati, da je tožnik vložil tožbo zaradi molka organa, kasneje pa jo je razširil na sklep tožene stranke o omejitvi gibanja (22.11.2007).
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje. GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, se šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote Funkcija celote pa je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
V primeru, da upravni spor, iz katerega izhaja taksna obveznost, sprožita dve tožeči stranki z vložitvijo skupne tožbe, je njuna taksna obveznost nerazdelna, kar pomeni, da lahko sodišče terja takso od katerekoli stranke.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj, kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema, med druge telefonske centrale za telefonijo.
Če postane odločba, katere zakonitost je predmet presoje v upravnem sporu, izvršljiva šele s pravnomočnostjo, ni potrebe po odložitvi njene izvršitve, dokler ni končan upravni spor.
dopolnitev revizije, vložene po izteku roka - uvrstitev v carinsko tarifo - bazne postaje
Revident je dopolnitev pritožbe, sedaj revizije, vložil po poteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (2. odstavek 70. člena ZUS). Zakonsko sicer ni izrecno določeno, kako ravnati z dopolnitvami, ki so vložene po izteku roka za vložitev vloge, vendar se glede na 89. člen ZUS-1 prepozna revizija zavrže. Do enake pravne posledice je pripeljala tudi prepozna vložitev pritožbe po ZUS (1. odstavek 343. člena ZPP in 16. člen ZUS). Z 89. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev revizije kot pravnega sredstva. Ker to velja za pravno sredstvo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka. Revizijsko sodišče dopolnitve vloge ni zavrglo, saj ne gre za samostojno novo vlogo, temveč zgolj za dopolnitev že prej vložene vloge. Ker pa je po preteku roka pravica do vložitve dopolnitve revizije ugasnila, je revizijsko sodišče ni upoštevalo in njenih razlogov ni presojalo.
uvrstitev v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem - bazne postaje
Bazne postaje kot sestavni del GSM mobilnega telefonskega sistema v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) niso poimenovane, zato se njihova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje, kar vse je sestavni del Navodil za razvrščanje blaga v carinsko tarifo. V smislu opomb 3 in 4 k XVI oddelku Navodil, se GSM mobilni telefonski sistem, katerega sestavni del so tudi bazne postaje, šteje za kombinirano opremo, ki je sestavljena iz več komponent, katerih skupen namen je prispevati k jasno definirani funkciji, zato se vse komponente štejejo za celoto in uvrščajo v tarifno številko, ki ustreza funkciji celote, ki je kot taka izrecno poimenovana pri posameznih tarifnih številkah 84. in 85. poglavja. Funkcija celote je v tem primeru, tudi po presoji revizijskega sodišča, vzpostavljanje telefonske veze med uporabniki, kar je tudi funkcija centrale žičnega telefonskega omrežja, ki je v KNCT izrecno poimenovana. Zato je ob uporabi Temeljnih pravil 1, 4 in 6 materialnopravna pravilna uvrstitev baznih postaj kot sestavnega dela GSM mobilnega telefonskega sistema med druge telefonske centrale za telefonijo.
zavezujoča informacija o uvrstitvi v carinsko tarifo - GSM mobilni telefonski sistem
Značilnosti oziroma sestava blaga so dejansko vprašanje, sama razvrstitev v carinsko tarifo pa je pravno vprašanje. Ker GSM mobilni telefonski sistem v Kombinirani nomenklaturi carinske tarife (KNCT) ni poimenovan, se njegova uvrstitev v carinsko tarifo izvede z uporabo Temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature in opomb ter pravil za razvrščanje.
protipravnost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec kot direktor družbe izrabil položaj z izplačilom računov iz sredstev družbe za zasebne namene, s tem pa je protipravnost kot splošna sestavina kaznivega dejanja v zadostni meri opredeljena in ni potrebno, da je izrabitev položaja konkretizirana z navedbo vsebine pooblastil in pravne podlage, iz katere ta izhajajo.
ZDen člen 63, 63/3. ZDrž FLRJ člen 35, 35/2.ZUS-1 člen 67, 92.
ugotovitev državljanstva
Če je bila oseba mladoletna, torej takšne starosti, da ni bila sposobna tvoriti svoje volje in se ravnati po njej, potem si iz stvarnih razlogov ni mogoče predstavljati, da bi lahko izpodbijala domnevo nelojalnosti s svojim ravnanjem. V takšnem primeru lahko izpodbija domnevo nelojalnosti tako, da se sklicuje, da je njej bližja oseba ravnala tako lojalno, da to izpodbija domnevo nelojalnosti tudi v njen prid. V poštev pride ravnanje osebe, ki je skrbela za mladoletno osebo, praviloma torej starši. Zatrjuje lahko tudi kakšne druge okoliščine, ki izpodbijajo domnevno nelojalnosti. Mladoletnost sama po sebi po mnenju revizijskega sodišča ne zadošča. Revidentka tudi po presoji revizijskega sodišča domneve nelojalnosti ni uspela ovreči, čeprav je bila k temu v upravnem postopku pozvana.
enotno dovoljenje za gradnjo - skladnost s pogoji PUP-a - dokaz o pravici graditi na zemljišču - pogodba o služnosti sklenjena za določen čas
Dokaz o pravici gradnje ni pogodba o ustanovitvi služnosti na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja, če je taka pogodba sklenjena le za čas enega leta, kar pomeni, da bi investitorju stvarna pravica prenehala že pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 177, 177/3.ZObr člen 43, 43/7.ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
objektivna odgovornost države - odgovornost imetnika nevarne stvari - topovski udar kot nevarna stvar - eksplozivno sredstvo - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - popustitev nadzora in koncentracije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Kot tožnikov prispevek v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR je šteti popustitev koncentracije in nadzora nad vsakim korakom pri aktiviranju topovskih udarov, zaradi česar tožnik ni pravočasno zaznal nepravilnosti pri izgorevanju zažigalne vrvice, ko iskre niso bile vidne, čeprav bi moral kot poveljujoči po sedmem odstavku 43. člena Zakona o obrambi nadzorovati izvrševanje lastnega povelja. S to opustitvijo pa na drugi strani konkurira objektivna odgovornost za nevarno stvar. Poleg tega je bil tožnik edini poveljujoči na vaji z velikim številom vojakov. Po presoji revizijskega sodišča z vrednotenjem vseh teh okoliščin ni mogoče preseči deleža 40 %, kolikor je pritožbeno sodišče opredelilo stopnjo tožnikovega prispevka.
ZUS-1 - začasna odredba - gradbeno dovoljenje - težko popravljiva škoda - sklicevanje na bodoči uspeh v mejnem ugotovitvenem postopku
Začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 je ob izpolnjevanju pogojev mogoče izdati le, če se prvostopni akt izvršuje po določbah ZUP. Gradbeno dovoljenje je pozitivna in konstitutivna (favorabilna) odločba, ki ustanavlja pravico investitorju, da gradi pod pogoji, ki so določeni v tem upravnem dovoljenju in se ne izvršuje po določbah ZUP, zato izdaja začasne odredbe po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 ni mogoča. Nastanek škodljivih posledic, kot pogoj za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1, pa mora biti evidenten, sedanji ali predvidljiv ter dejanski in konkreten. Sklepanje na nastanek škode v primeru ugodnega izida mejnega ugotovitvenega postopka, ne predstavlja standarda verjetnosti, ki opravičuje izdajo ureditvene začasne odredbe.