ZPDZC člen 15.ObrZ člen 43.ZOR člen 195.ZS člen 110.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni zaslužek - delo na črno - odstop od načelnega pravnega mnenja - dispozicija pravnega pravila
Uveljavitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo utemeljeno odstopiti od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
pripor - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - prošnja za začasni ekstradicijski pripor - prošnja za izročitev - pogoji za izročitev - zastaranje kazenskega pregona ali izvršitve kazni
Pri odločanju o tem, ali bo zoper privedenega tujca odredilo začasni ekstradicijski pripor, sodišče ne ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za izročitev, temveč to stori šele, ko država prosilka v določenem roku pošlje prošnjo za izročitev z vso potrebno dokumentacijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev - relativni izključitveni razlog - seznanitev z nedovoljenim dokazom - vpliv na nepristranskost - zahteva za izločitev - rok za uveljavljanje zahteve za izločitev - izjava privilegirane priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Za ugotovitev izločitvenega razloga po 4.a točki prvega odstavka 39. člena je potrebno najprej ugotoviti ali je dokaz nezakonit ali ni. Ko sodišče v postopku ugotovi, da je dokaz nezakonit, mora prenehati z delom, če misli, da je podan razlog za izločitev bodisi iz 4.a ali iz 6. točke 39. člena ZKP (prvi odstavek 40. člena ZKP) ter o tem obvestiti predsednika sodišča, ki odloči o izločitvi. Kolikor sodnik oceni, da je nezakonit dokaz takšen, da očitno ne more vplivati na njegovo izločitev, bo z delom (sojenjem) nadaljeval. V tem primeru pa zakon v 41. členu daje iniciativo strankam (tudi dokazno breme je na njih), ki lahko, kolikor menijo, da je presoja sodnika napačna, zahtevajo njegovo izločitev oziroma izločitev sodnikov porotnikov. Vendar pa stranke niso dolžne (za razliko od odklonitvenega razloga) dokazati vpliva takšnega dokaza ali možnosti, da je tak dokaz vplival oziroma bi lahko vplival na odločitev, temveč le izkazati upošteven dvom v nepristranskost sodnika po objektivni plati (to se pravi vnesti dvom v oceno sodišča, da gre očitno za tak dokaz, ki ne more vplivati na odločitev).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pritožbenega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik sodnik pritožbenega sodišča in da bo najkasneje v pritožbenem postopku potrebno odločati o izločitvi sodnikov pritožbenega sodišča, se ne tiče okrajnega sodišča, ki je predlagalo delegacijo.
pogoji - zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč - več lastnikov - zemljiškoknjižno stanje
Revizijsko sodišče meni, da ima tožena stranka prav, ko je v obravnavanem primeru pravilno, na podlagi zemljiškoknjižnega stanja v času odločanja, ugotovila, da so navedene nepremičnine, ki tvorijo kmetijo, v lasti treh fizičnih oseb, kar nesporno izhaja iz v upravnem spisu predloženega zemljiškoknjižnega izpiska z dne 8.11.2000. Glede na tako ugotovljeno lastninsko stanje, ki temelji na listini, ki jo za ugotovitev lastništva predpisuje 2. odstavek 4. člena ZDKG, tudi po mnenju revizijskega sodišča ni utemeljen tožničin tožbeni ugovor, ki ga sedaj ponavlja v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, da je edina lastnica navedenih nepremičnin in da je zato izpolnjen pogoj za določitev statusa zaščitene kmetije.
začasna odredba - izkazanost pogojev - težko popravljiva škoda - sklicevanje na zakonsko normo - prepoved poslabšanja položaja denacionalizacijskih upravičencev
Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti sedanja, dejanska in predvidljiva, zato samo s sklicevanjem na splošno zakonsko normo, ki načeloma prepoveduje poslabšanje položaja denacionalizacijskih upravičencev zaradi morebitnih nedopustnih razpolaganj zavezancev za vračilo premoženja, tožeča stranka še ni izkazala nastanka težko popravljive škode.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/4, 76.
azil - pospešeni postopek - preganjanje oziroma drugi razlogi za pospešeni postopek - homoseksualnost - uporaba direktive - napačna pravna podlaga za zavrnitev prošnje
V pospešenem azilnem postopku je mogoče prošnjo za azil zavrniti kot očitno neutemeljeno, ker da ne gre za preganjanje le, če okoliščine oziroma dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje. Dejanja, ki jih v tem primeru opisuje prosilec, bi se lahko štela za preganjanje, če bi bila resnična. Ker pa prosilčeve izjave glede teh dejanj po presoji tožene stranke in prvostopnega sodišča niso verodostojne, bi morala svojo odločitev opreti na določbo 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi z 2. alinejo 36. člena ZAzil. Odločitev je pravilna, le da temelji na drugi pravni podlagi.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - laična revizija - državni pravni izpit - poziv za odpravo pomanjkljivosti - opozorilo na procesne omejitve - odločba ustavnega sodišča - nesorazmernost posega - zavrženje revizije
V revizijskem postopku lastna revizija zaradi obveznega odvetniškega zastopanja ni dovoljena. Odprava te pomanjkljivosti s posebnim pozivom v postopku revizije ni mogoča, predhodni pravni pouk pa je v nasprotju s sistemom ZPP, ki je naravnan na ustavno zagotovljeno dvostopenjsko odločanje v pravdnem postopku.
status vojnega veterana - mladost prosilca v času vojne
Tožnica, rojena leta 1940, ni mogla opravljati vojaških dolžnosti obrambe domovine, saj kot tako majhen otrok ni mogla razumeti svojih dejanj in namena boja proti okupatorju.
Časovni okvir, ki je pomemben za ugotovitev državljanstva, je ureditev ZDrž, ki določa v drugem odstavku 35. člena novele iz leta 1948 oviro za ugotovitev oziroma nadaljevanje jugoslovanskega državljanstva na dan 28.8.1945, če so kumulativno podani trije pogoji: življenje v tujini, nemška narodnost in nelojalno ravnanje med vojno ali pred vojno proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ. Na podlagi te določbe ZDrž je bilo odrečeno državljanstvo FLRJ tistim osebam nemške narodnosti, ki so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti, ker so s svojim ravnanjem izkazovale lojalnost nemškemu Reichu. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že preizkusilo, ali je uporaba 2. odstavka 35. člena ZDrž (v besedilu novele ZDrž) v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Odločilo je, da ni (glej navedeno odločbo, obrazložitev 45. točke). Uporaba navedene določbe je bila po mnenju Ustavnega sodišča z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva dopustna.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3.
denacionalizacija - odškodnina za zaplenjeno premoženje - vrednost odvzetega podjetja
Akt o podržavljenju je sodba kazenskega sodišča. Ker ta vrednosti zaplenjenega premoženja ne določa, je treba uporabiti metodologijo za ugotavljanje le-tega, kakor jo določajo Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 76, 107, 107/2. ZUS člen 72, 72/5.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - ugotavljanje pasive - pritožba zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja
Po določbi 1. odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) je zoper sodbo, ki jo je izdalo upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. Po vsebini enaka je bila tudi določba 5. odstavka 72. člena ZUS, ki je veljala v času vložitve pritožbe. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, zato pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede obstoja in obsega pasive podjetja M. d.z.o.z., presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku.