Ker so tožniki navadni sosporniki, se vprašanje dovoljenosti revizije presoja ločeno po revizijsko sporni vrednosti terjatve vsakega posameznega kupca.
Oprostitev plačila sodnih taks velja le za naprej, torej za vloge oziroma dejanja, ki so storjena hkrati s prošnjo za oprostitev plačila oziroma za poznejše vloge oziroma dejanja, ne pa za tiste, ki so bile vložene oziroma dejanja, opravljena pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks.
azil - omejitev gibanja - kraj nastanitve prosilca - sum zavajanja ali zlorabe postopka
Glede na določbo 3. odstavka 27. člena ZAzil se omejitev gibanja lahko izvaja tudi v drugih ustreznih objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ne le v objektu azilnega doma, kot to meni tožnik v pritožbi.
zavrženje tožbe - računanje rokov - dela prosti dnevi
Prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo določbe 2. člena ZPDPD-UPB1, po kateri je v Republiki Sloveniji dela prost dan tudi velikonočna nedelja in ponedeljek, kar sta bila 8. in 9.4.2007. Tožnik je odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu, prejel dne 10.3.2007, tožbo pa je vložil priporočeno na pošto v torek 10.4.2007, torej pravočasno in jo bo zato sodišče prve stopnje moralo obravnavati meritorno.
sodne takse - predložitev potrdila plačilo po preteku roka - kazenska taksa
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazilo o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10 %, vendar ne več kot 250 točk, če pa taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po 2. odstavku 29. člena ZST, torej taksa s pribitkom 50 % na takso, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehrnega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče več narokov po nepotrebnem preložilo in s tem torej ravnalo kvečjemu v toženčevo korist, ne pa v škodo. Ker toženec tudi za zadnji narok ni predložil zdravniškega opravičila, je pravilno stališče pritožbenega sodišča o upravičeni izvedbi tega naroka v toženčevi odsotnosti. Do zatrjevane procesne kršitve zato ni prišlo.
najem poslovnih prostorov - obveznosti najemnika - popravila, ki jih je treba opraviti takoj - sanacija objekta zaradi potresa - povrnitev stroškov popravila
Zapis dela 17. člena ZPSPP, da ima najemnik pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njegovo breme, če gre za taka popravila, ki jih je treba izvršiti takoj, da ne bi prišlo do večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, izraža intervencijsko dolžnost najemnika. Tožena najemnica bi svojo v pobot uveljavljano terjatev zadostno utemeljila z navajanjem, da ta odraža stroške interventnega popravila, potrebnega za odvrnitev grozeče večje škode na najetih prostorih, ne da bi ji bilo treba posebej zatrjevati takšno nujnost ukrepanja, ki ji ne omogoča ne obvestitve najemodajalca ne dajanja dodatnega roka.
stavbno zemljišče - ničnost pogodbe - sklenitev pogodbe - ius cogens - javni interes - izdaja upravne odločbe - komunalni prispevek - odmera stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
Določbe prvega odstavka 45. člena ZSZ ni mogoče razumeti tako, da bi kot ius cogens prepovedovala sklenitev pogodbe o odmeri sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, razen če bi bila pogodba sklenjena v nasprotju z javnim interesom, česar pa v tej zadevi nihče ne trdi.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - pomanjkljivosti sodbe - nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami
Ker je sodišče druge stopnje notarskemu zapisu pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo v resnici ima, njegovega zaključka, da notarski zapis ni izvršilni naslov, ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 377, 384, 384/1, 384/2, 481, 481/1, 481/1-2, 490.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži
Ker po določbi 490. člena ZPP revizija zoper pravnomočno sodbo ne bi bila dovoljena, tudi zoper izpodbijani sklep (s katerim je bil potrjen sklep o zavrženju tožbe) ni.
Z ugovorom arbitražne klavzule, ki ga je v postopku podala tožena stranka, se premoženjski spor ni spremenil v spor zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o arbitraži.
povrnitev škode - odgovornost za napake - vidne napake - skrite napake - pomešanja različnih vrst vina ob pretovarjanju - skrbnost dobrega strokovnjaka
Čeprav je bila sprememba vina vidna in je mogoče na prvi pogled reči, da gre za vidno napako, je ob trditvi tožeče stranke, da je bilo vino pretovorjeno ponoči in zato spremembe barve ni bilo mogoče opaziti, ocena, ali gre v takem primeru za vidno ali skrito napako, stvar pravilne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče pri tem ne sprejema trditve tožeče stranke, da bi lahko vidno napako (spremenjen videz vina) šteli za skrito zato, ker naj bi bilo vino pretovorjeno ponoči. Ob skrbnem ravnanju dobrega strokovnjaka (pretovarjanje je potekalo pod strokovnim nadzorom) je treba od prejemnika vina pričakovati, da vsaj barvo vina pregleda ob takih pogojih, da lahko ugotovi, ali je ustrezna, tudi če pretovarjanje in jemanje vzorcev poteka ponoči.
izvajanje dejavnosti v javnem interesu - promet blaga in storitev - zastaranje terjatve - zastaralni rok
Izgradnja odlagališča komunalnih odpadkov spada v komunalno dejavnost tožeče stranke; to torej ni dejavnost, ki bi jo tožeča stranka izvajala na trgu, ampak mora biti njeno izvajanje zagotovljeno v javnem interesu. Terjatev iz pogodbe o sofinanciranju izgradnje odlagališča zato ne zastara v triletnem zastaralnem roku iz 374. člena ZOR.
Pritožba je kot redno pravno sredstvo dovoljena le v primerih in ob pogojih, določenih v 73. členu ZUS-1. Ker iz navedenih zakonskih določb ne izhaja, da bi bila dovoljena tudi zoper odločitve Vrhovnega sodišča RS, jo je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrglo na podlagi določbe 343. člena ZPP, ki se glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23825
ZKP člen 218, 218/4, 372, 372/1-1, 424, 424/1.KZ člen 196, 196/1, 256, 256/3.
zaseg predmetov - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili - opis kaznivega dejanja - ponarejanje listin - registrske tablice
Zaseg predmetov med varnostnim pregledom na podlagi Zakona o policiji in zaseg brez odredbe sodišča na podlagi opravljene osebne preiskave po četrtem odstavku 218. člena ZKP sta povsem različna procesna ukrepa.