Oprostitev plačila sodnih taks velja le za naprej, torej za vloge oziroma dejanja, ki so storjena hkrati s prošnjo za oprostitev plačila oziroma za poznejše vloge oziroma dejanja, ne pa za tiste, ki so bile vložene oziroma dejanja, opravljena pred vložitvijo prošnje za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vprašanje dovoljenosti revizije presoja ločeno po revizijsko sporni vrednosti terjatve vsakega posameznega kupca.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 76, 82, 82/2, 109, 109/2.ZUP člen 277, 277/2.
ZUS-1 - sodno varstvo zoper odločbo, izdano po nadzorstveni pravici - akt, s katerim je bil postopek odločanja končan - ponovno odločanje - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
azil - pospešeni ali redni postopek - preganjanje - odločba ustavnega sodišča
V pospešenem azilnem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena iz razloga, ker ne gre za preganjanje le, če dejanja oziroma okoliščine, ki jih prosilec zatrjuje, v nobenem primeru ne morejo biti preganjanje.
denacionalizacija - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Ob preizkusu, ali so podani razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti (3. odstavek 75. člena ZUS-1), pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ti niso podani.
sodne takse - predložitev potrdila plačilo po preteku roka - kazenska taksa
V primerih, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazilo o plačilu takse (to je zavezanec storil šele v pritožbenem postopku), se po določbah 3. odstavka 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena ZST izterja le kazenska taksa. Če iz potrdila izhaja, da je bila taksa plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa v višini 10 %, vendar ne več kot 250 točk, če pa taksa ni bila plačana pravočasno, se izterja kazenska taksa po 2. odstavku 29. člena ZST, torej taksa s pribitkom 50 % na takso, ki jo je bil zavezanec dolžan plačati.
V revizijski fazi postopka je neizpodbojna dejanska ugotovitev sodišč, da je zavarovani avtomobil s parkirišča ukradel neznani storilec. To pa je primer, ki (glede na v tej smeri jasno določbo splošnih pogojev) spada med zavarovane nevarnosti. Zato je odveč revizijska graja dodanih razlogov obeh sodišč o ničnosti posameznih delov določb splošnih pogojev.
Novela hrvaškega Zakona o nadomestilu za premoženje, odvzeto v času jugoslovanske komunistične vladavine (Narodne novine Republike Hrvaške, št. 80/02), ne vzpostavlja vzajemnosti z Republiko Slovenijo, kot zmotno meni revident, ampak dopušča vračanje premoženja ob predhodni sklenitvi mednarodnega sporazuma (2. odstavek 2. člena). To pa pomeni, da so tujci upravičeni do denacionalizacije v Republiki Hrvaški le pod pogojem sklenitve mednarodnega sporazuma, ta pa z Republiko Slovenijo v času odločanja še ni bil sklenjen.
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehrnega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga zahtevkov
Ko gre za objektivno kumulacijo različnih nedenarnih zahtevkov celo več tožnikov, ki glede vseh zahtevkov niti niso enotni sosporniki, mora biti po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določena za vsak zahtevek posebej. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti imam zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
Odškodnino iz naslova skaženosti sodišče prisodi le, če je podan tako subjektivni kot objektivni kriterij za obstoj skaženosti kot pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče več narokov po nepotrebnem preložilo in s tem torej ravnalo kvečjemu v toženčevo korist, ne pa v škodo. Ker toženec tudi za zadnji narok ni predložil zdravniškega opravičila, je pravilno stališče pritožbenega sodišča o upravičeni izvedbi tega naroka v toženčevi odsotnosti. Do zatrjevane procesne kršitve zato ni prišlo.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga sicer formalno ni nepopolna in jo sodišče prve stopnje obravnava po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga sodišču, da jo plačila takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.
V premoženjskih sporih je revizija dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (1,000.000 SIT). Če imajo zahtevi v tožbi različno podlago, je lahko dovoljena revizija samo glede tistih zahtevkov, ki samostojno presegajo navedeni revizijski prag.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - denacionalizacija - zavrženje revizije
Sodišče je odločalo, ali sta sporni pogodbi nični zaradi razlogov, ki jih ureja 88. člen ZDen. Drugi odstavek 56. člena ZDen ureja dovoljenost revizije le v nepravdnem postopku v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen. V pravdnem postopku zaradi ničnosti pogodb je zato revizija dovoljena le, če so podane predpostavke iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
denacionalizacija - predmet denacionalizacije - premoženje izločeno iz zaplembe, zaradi izločitvenega zahtevka tretjih oseb
Predmet denacionalizacije je lahko le premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino.