dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
kršitev kazenskega zakona - čas izvršitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - primernost kazni
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v čas veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi je novi zakon za storilca strožji.
ZOR člen 154, 154/1, 154/3, 170, 170/1, 200, 200/1.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – javna oseba
Pisanju objektivno žaljivih in neresničnih dejstev ni mogoče odreči lastnosti protipravnosti s sklicevanjem na pravico do obveščenosti tudi ne v primeru, ko gre za javne osebe.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - tuje vozniško dovoljenje - meje sankcioniranja prekrškov
Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.
ZKP člen 344, 363, 371, 371/1-11, 395.URS člen 23, 25, 27.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe - obrazložitev sodbe - presoja navedb pritožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Državnemu tožilcu je dovoljena sprememba obtožnice tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice in ne zgolj zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih dokazov, izvedenih na glavni obravnavi; sprememba pa je dopustna le, če tožilec z njo ne zlorabi svoje pravice in če z njo ne poseže v obdolženčevo pravico do obrambe.
Sodišče, ki odloča o pritožbi, ne sme mimo konkretnih in relevantnih pritožbenih navedb; te mora vsebinsko obravnavati in se do njih opredeliti ter obrazloženo sprejeti ali zavrniti trditve in stališča pritožnika.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23878
ZKP člen 372, 372/1-5.
odločba o kazenski sankciji - kršitev kazenskega zakona - nezakonita kazen - neprimerna kazen
Z zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče izpodbijati odločbo o kazenski sankciji le zaradi kršitve kazenskega zakona, zagovornik pa ne uveljavlja, da bi sodišče z izrekom enake kazni obema obsojencema (ob kvalitativno in kvantitativno različnih okoliščinah) ravnalo samovoljno oziroma, da bi zlorabilo svojo diskrecijsko pravico v zvezi z odmero kazni.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5.URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - odločba o kazenski sankciji - zakonitost kazni - primernost kazni
S tem, ko vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija primernost kazenske sankcije, uveljavlja pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, ne pa kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23874
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 217, 217/1.
nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - goljufija - prikrivanje dejanskih okoliščin
Prikrivanje (kot tudi zamolčanje) dejanskih okoliščin pomeni, da storilec ne seznani oškodovanca z dejstvi, s katerimi bi ga glede na okoliščine moral in ga tako pusti v zmoti o obstoju teh dejstev, pri čemer gre za opustitveni izvršitveni način storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev - presoja navedb pritožbe - navedbe po roku za pritožbo - prikriti preiskovalni ukrepi - pogoji za uporabo - načelo subsidiarnosti - vsebina odredbe - ukrep navideznega odkupa - izzvana kriminalna dejavnost - objektivni test - enkraten ukrep - čas izvajanja ukrepa
Obseg ugotavljanja okoliščin, od katerih je odvisna presoja, ali je bila kriminalna dejavnost obsojenca izzvana, je odvisen zlasti od vsebine njegovega zagovora ter drugih trditev in dokaznih predlogov obrambe.
Okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prikritega preiskovalnega ukrepa, lahko izhajajo tudi iz izsledkov prikritih ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo.
ZKP člen 33, 68, 68/2, 120, 120/5, 149a, 149a/5, 149a/6-1, 295, 371, 371/1-3, 371/1-4, 371/2.URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - javnost glavne obravnave - izključitev javnosti - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - odredba državnega tožilca - uporaba tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu - obvestilo o seji pritožbenega senata - zagovornik - več zagovornikov - vročanje - pravice obrambe - zaslišanje obremenilnih prič - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev postopka
Državna tožilka je z odreditvijo ukrepa tajnega opazovanja tudi z uporabo tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu odredila več, kot ji dovoljuje ZKP (po 149.a členu ZKP to odredi preiskovalni sodnik), vendar samo zaradi nezakonitosti odredb ni nezakonita tudi izpodbijana pravnomočna sodba. Policija pri izvajanju ukrepa tajnega opazovanja ni uporabljala tehničnih naprav za prenos in snemanje glasu (tega tudi ni predlagala), zato ugotovljena nezakonitost odredb državne tožilke v opredelitvi izvedbenega načina ni vplivala na zakonitost sodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23907
ZKP člen 52, 371, 371/1-5, 427.KZ člen 171, 171/5, 171/6.
precejšen dvom v resničnost odločilnih dejstev - žaljiva obdolžitev - izključitev protipravnosti - načelo iskanja materialne resnice - predlog za pregon - pravice obrambe
Očitek, da je zasebni tožilec "po domače rečeno kradel", sam po sebi ne izključuje možnosti, da je obdolženi izjavo podal, ker je verjel v resničnost izjave, prav tako pa ta izjava sama po sebi ne dokazuje namena zaničevanja, ki ga je potrebno ugotoviti na podlagi vseh okoliščin.
ZKP člen 5, 371, 371/1-11, 378, 378/1, 445.URS člen 29, 29/1-3.
izvajanje dokazov v korist obtoženca - zavrnitev dokaznega predloga - postopek na drugi stopnji - načelo kontradiktornosti - seja pritožbenega sodišča - skrajšani postopek - privilegij zoper samoobtožbo - upoštevanje drugega kazenskega postopka
Tudi če sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe v skrajšanem postopku v svoji odločbi ne navede razlogov, zakaj navzočnost zagovornika in obsojenca na seji ni potrebna oziroma koristna, kot je to zagovornik predlagal v pritožbi, pa je bila z vročitvijo pisnega predloga višjega državnega tožilca obrambi zagotovljena pravica, da se seznani s stališčem državnega tožilca, ter se do njega opredeli.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov - posebni naknadni sklep o stroških
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora zatrjevane kršitve zakona določno opredeliti (konkretizirati), sicer utemeljenosti takih navedb ni mogoče preizkusiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0010095
EKČP člen 8, 10.URS člen 26, 35, 37, 39.ZKP člen 143, 150.
povrnitev nepremoženjske škode - pravno mnenje - protipravnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - poseg v svobodo izražanja - nezakonito delo policije - podatki o telefonskih klicih - dolžnosti upravljalca zbirke podatkov - odredba preiskovalnega sodnika
Ravnanje policije, ki je (brez odredbe preiskovalnega sodnika) pridobila podatke o telefonskih klicih, je protipravno in predstavlja takó kršitev pravice do (komunikacijske) zasebnosti kot (v tem primeru, ko je bil tožnik novinar) pravice do svobodnega izražanja. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je preiskovalni sodnik dva dni po pridobitvi podatkov o telefonskih klicih izdal odredbo o pregledu prometa preko tožnikovega mobilnega telefona in njeno "izvršitev" prepustil policiji.
ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/1-4, 76, 82, 82/2, 109, 109/2.ZUP člen 277, 277/2.
ZUS-1 - sodno varstvo zoper odločbo, izdano po nadzorstveni pravici - akt, s katerim je bil postopek odločanja končan - ponovno odločanje - zavrženje tožbe
V upravnem sporu se lahko akt, s katerim je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbija samo, če je bil z njim postopek odločanja končan. Postopek odločanja ni končan, če mora upravni organ v zvezi z aktom o odpravi oziroma razveljavitvi svojega predhodnega akta ponovno odločati o zahtevku stranke.
denacionalizacija - predmet denacionalizacije - premoženje izločeno iz zaplembe, zaradi izločitvenega zahtevka tretjih oseb
Predmet denacionalizacije je lahko le premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino.
dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - denacionalizacija - zavrženje revizije
Sodišče je odločalo, ali sta sporni pogodbi nični zaradi razlogov, ki jih ureja 88. člen ZDen. Drugi odstavek 56. člena ZDen ureja dovoljenost revizije le v nepravdnem postopku v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen. V pravdnem postopku zaradi ničnosti pogodb je zato revizija dovoljena le, če so podane predpostavke iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
vmesna sodba - vezanost sodišča na pravnomočno vmesno sodbo - delež odškodninske odgovornosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano na svojo pravnomočno vmesno sodbo. Pritožbeno sodišče bi zato moralo pri odločanju o utemeljenosti toženkine pritožbe upoštevati, da je v prisojeni odškodnini že implicirana veljavnost vmesne sodbe ali povedano drugače: prisojena odškodnina že vključuje porazdelitev odgovornosti v razmerju 85 : 15. Pritožbeno sodišče bi zato moralo v zvezi s pritožbo toženke proti prvostopenjski sodbi predvsem odločiti ali je prisojena odškodnina (ob že upoštevani deljeni odgovornosti kot je bilo odločeno z vmesno sodbo) morda previsoka. Pritožbeno sodišče je tako pri odločanju o pritožbi toženki interpretiralo prvostopenjsko sodbo v nasprotju z določbami 315. člena ZPP in bi to tudi lahko vplivalo na pravilnost sodbe.