ZDen člen 25, 26, 36, 37, 37/2, 43, 43/1, 44, 44/5.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - vrednotenje premoženja
Kadar je predmet vračanja v postopku denacionalizacije podjetje, so oblike vračanja različne, in sicer kot podjetje, če še obstoji, kot del podjetja, ali v obliki premoženja podržavljenega podjetja ali v obliki odškodnine v obveznicah SOD. V vsakem primeru pa je treba najprej ugotoviti neto aktivo podjetja ob podržavljenju, ki se ugotavlja za nepremičnine po pravilih ZDen, ki veljajo za nepremičnine, za drugo premoženje pa iz akta o podržavljenju oziroma relevantnih drugih listin.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest
Posest je dobroverna (poštena), če posestnik ne ve, ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR oziroma določba paragrafa 1463 ODZ). Pri tem se dobrovernost domneva (tretji odstavek 72. člena ZTLR in paragraf 328 ODZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23925
ZKP člen 420, 420/2.KZ člen 11.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - silobran - pretep
Obdolženec in oškodovanec sta z besednim konfliktom in s fizičnim obračunavanjem, v katerem sta oba izkazala pripravljenost za medsebojni fizični obračun z zamahovanjem z rokama drug proti drugemu, izvajala istočasen protipraven napad na drugega in zato ni pomembno, kdo je koga prvi udaril, saj že sam njun fizični obračun izključuje silobran na obeh straneh.
mirovanje postopka - drugič izpolnjeni pogoji za mirovanje - zamuda pri pristopu na narok
Sprejemljivo je stališče sodišča druge stopnje, da je pooblaščenec tožeče stranke, upoštevajoč zaporedje procesnih dejanj na glavni obravnavi, na narok zamudil tako malo časa, da sodišče prve stopnje toženke, ki je pravni laik, ni utegnilo opozoriti na procesno pravico iz četrtega odstavka 209. člena ZPP.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19239
ZAzil člen 1, 1/3, 39, 39/1.ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/2-2.
azil - subsidiarna zaščita - glavna obravnava v upravnem sporu
Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen, obstoj in pravna pomembnost predlaganih dokazov pa morata biti utemeljena. To pomeni, da mora stranka navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določnega dokaza, v konkretnem primeru z zaslišanjem tožnikov, mogoče ugotoviti in utemeljiti, v čem in kako naj bi vplivale na odločitev.
ukrep urbanističnega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - začasna odredba - začasno zadržanje izvršilnega naslova - vsebinska povezava med izvršilnima naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe
Ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe lahko dovoli izvršitev samo tistih obveznosti, ki so naložene z izvršljivo odločbo, zato med obema upravnima aktoma - izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe obstoja vsebinska povezava.
absolutna bistvena kršitev postopka v upravnem sporu - odločanje brez listin
Podano je nasprotje med tem, kar se o odločilnih dejstvih navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in spisno dokumentacijo, saj v spisu ni listin, na katere se sodišče opira. Ker ima zato izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - lažja izvedba postopka - pregled dokumentacije
Okoliščina, da je dokumentacija, ki jo bo po potrebi pregledal izvedenec finančne stroke, na razpolago v kraju izven sedeža pristojnega sodišča, ni taka odločilna okoliščina, ki bi omogočala lažjo izvedbo postopka pred drugim sodiščem.
Ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZPP, je treba revizijsko vrednost spornega predmeta ugotavljati ločeno za drugo tožnico in tretjega tožnika. Le-ta ne v prvem ne v drugem primeru ne dosega revizijskega praga.
začasna odredba - pogoji za izdajo - nepopolna tožba
Po določbi 35. člena ZUS-1 tožnik lahko z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. Po navedeni procesni določbi ni podlage za skupno obravnavanje obeh zahtevkov, ki jih je tožnica postavila v tožbi in ki temeljita na različni pravni in dejanski pdolagi, saj take kumulacije zahtevkov ZUS-1 ne dopušča. Ker je sodišče vezano na opredelitev stranke v tožbi, bi moralo pri predhodnem preizkusu tožbe tožnico opozoriti, da glede na določbo 35. člena ZUS-1 njena tožba ni sposobna za obravnavanje (31. člen ZUS-1) in zaradi tega zahtevati, da tožbo ustrezno popravi. Odločanje o začasni odredbi je vezano na tožbo, ki je sposobna za obravnavanje, kar v konkretnem primeru ni podano.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zakonitosti
Prvostopenjsko sodišče je odločilo pravilno s tem, ko je načelo zakonitosti razlagalo tako, da mora tožena stranka pri ponovnem odločanju po odpravi odločbe upoštevati tisto pravno (in dejansko) stanje, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe v upravnem postopku.
kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku
Postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je bil že končan, zato zatrjevane kršitve ni več in je ni več mogoče preprečevati. Ker je zatrjevana kršitev ustavne pravice prenehala, ni več dejanja, ki bi posegalo v tožnikove pravice in ne v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23870
ZKP člen 248, 355, 371, 371/2.KZ člen 47, 47/1.URS člen 29, 29/1-3.
kršitev pravic obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo neposrednosti - nadaljevano kaznivo dejanje - odmera kazni
Relevantnost in potrebnost dokaza z izvedencem psihološke stroke sodišče ocenjuje na podlagi vseh zbranih podatkov v spisu in ni predpisan poseben kontradiktorni narok ali kakšna drugačna procesna oblika za odločanje o sprejemanju dokazov. Zato sodišče ni kršilo postopka po prvem odstavku 355. člena ZKP, če je le kot eno od podlag za odločitev o dokaznem predlogu za postavitev izvedenca psihologa ali dopolnitev izvedenskega mnenja uporabilo izvedensko mnenje iz drugega kazenskega postopka proti obtožencu.
Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.
Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).
Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).
cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve
Določba prvega odstavka 443. člena ZOR je (pretežno) dispozitivne narave. Ker (kolikor) smeta prosto dogovoriti odstopničino odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve, smeta pogodbenici pogodbe o odstopu terjatev dogovoriti tudi časovne in vsebinske modalitete te odgovornosti. Odgovornost za izterljivost je odprt pravni pojem, ki pa ga ob odsotnosti določnega dogovora ni mogoče razumeti, kot to terja revidentka, v njegovem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil. Strožja pogodbena zaveza ni bila ugotovljena.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Zakoniti zastopnik tožene stranke je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.