stalno prebivališče - vloga za izdajo potrdila iz uradne evidence - nezakoniti izbris - pravni interes - osebe, sprejete v slovensko državljanstvo - odločba - zavrženje tožbe
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da se odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-284/94 z dne 4.2.1999 ne nanaša na osebe, ki so pridobile državljanstvo po ZDRS (tako kot tožnik: odločba z dne 29.6.2001). Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da učinke 8. točke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče razširiti na osebe, ki so bile sprejete v slovensko državljanstvo na podlagi 40. člena ZDRS, saj je dejanska podlaga za pridobitev državljanstva po navedenem členu prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23.12.1990, in to, da te osebe tukaj dejansko živijo, vloga pa se vloži pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere imajo te osebe stalno prebivališče.
Letni razpored dela sodnikov je akt sodne uprave. Sodniku, ki je bil z razporedom dela sodnikov razporejen na drug oddelek sodišča, ni kršena nobena pravica, saj Zakon o sodiščih v nobeni določbi, tudi ne v določbi 2. odstavka 36. člena, ne zagotavlja sodniku pravice, da sodniško funkcijo opravlja na določenem oddelku.
ZUS člen 4, 4/1.ZZZDR člen 106, 106/1. ZZZDR-C člen 39, 39/1, 39/2.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov - pravni interes za tožbo - pristojnost
Glede na to, da bo odločba tožene stranke postala pravnomočna šele s tem sklepom, torej po uveljavitvi ZZZDR-C, se bo postopek nadaljeval pred okrožnim sodiščem, to pa je stanje, ki ga tožnica izrecno želi.
ZNNZ člen 39, 39/1, 40.ZDen člen 3, 3/9.ZUS-1 člen 75, 75/1-3.
denacionalizacija - dejanski odvzem iz posesti - pogodbeno razpolaganje s pravico uporabe
Če je stranka prostovoljno s pogodbo prenesla pravico uporabe na drugega uporabnika, ne gre za prisilni odvzem iz posesti in ni podlage za denacionalizacijo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - začasna odredba - začasno zadržanje izvršilnega naslova - vsebinska povezava med izvršilnima naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe
Ker se s sklepom o dovolitvi izvršbe lahko dovoli izvršitev samo tistih obveznosti, ki so naložene z izvršljivo odločbo, zato med obema upravnima aktoma - izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe obstoja vsebinska povezava.
Tožnik ni ves čas po 23.12.1990 dejansko živel v Sloveniji, ker je kot pripadnik JA odšel iz Slovenije oktobra 1991 in se vrnil januarja 1992. Zato ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDS.
ZDen člen 38, 44, 44/5, 51, 51/2, 69, 69/1, 85, 85/1.ZUP člen 31.
denacionalizacija - vračanje premoženja podjetja - poravnava po ZDen - nadomestna nepremičnina - določanje vrednosti nepremičnin
Ob nesporni ugotovitvi, da je premoženje podržavljenega podjetja prešlo v premoženje pravnega prednika tožeče stranke, ki je z denacionalizacijskim upravičencem oziroma z njegovimi pravnimi nasledniki v postopku lastninskega preoblikovanja sklenila sporazum zaradi zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka, se tožeča stranka ne more izogniti pasivni legitimaciji v postopku denacionalizacije.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - vrednost spornega predmeta - postranske terjatve - zamudne obresti - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena, ker vrednost zavrnilnega dela sodbe pritožbenega sodišča ne presega 1.000.000 SIT.
Revizija ni dovoljena tudi glede ostalih 500.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko škodo, saj o tem zahtevku z zavrnilnim delom sodbe pritožbenega sodišča ni bilo odločeno.
Ker je zahtevek za plačilo zamudnih obresti obdržal naravo postranske terjatve tudi v revizijskem postopku, kjer odločitev o plačilu glavnice, od katere obresti tečejo, ni več sporna, revizija tudi proti odločitvi o zamudnih obrestih ni dovoljena.
ZUS-1 - nova odločba tožene stranke - ustavitev postopka - vročilnica
Po izdaji nove odločbe je bil tožnik pozvan v skladu z 39. členom ZUS-1, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. Prejem poziva dokazuje podpisana vročilnica, ki je po svoji vsebini javna listina.
Ugotavljanje dejstev in dokazna ocena praviloma spadata na področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena, vendar lahko v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 (prej 16. člen ZUS) primerno uporablja v postopku upravnega spora, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka (1. točka 1. odstavka 85. člena ZUS-1 v povezavi s 14. točko 339. člena ZPP).
dostop do informacij javnega značaja - načelo zakonitosti
Prvostopenjsko sodišče je odločilo pravilno s tem, ko je načelo zakonitosti razlagalo tako, da mora tožena stranka pri ponovnem odločanju po odpravi odločbe upoštevati tisto pravno (in dejansko) stanje, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe v upravnem postopku.
začasna odredba - pogoji za izdajo - nepopolna tožba
Po določbi 35. člena ZUS-1 tožnik lahko z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti istemu tožencu, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče. Po navedeni procesni določbi ni podlage za skupno obravnavanje obeh zahtevkov, ki jih je tožnica postavila v tožbi in ki temeljita na različni pravni in dejanski pdolagi, saj take kumulacije zahtevkov ZUS-1 ne dopušča. Ker je sodišče vezano na opredelitev stranke v tožbi, bi moralo pri predhodnem preizkusu tožbe tožnico opozoriti, da glede na določbo 35. člena ZUS-1 njena tožba ni sposobna za obravnavanje (31. člen ZUS-1) in zaradi tega zahtevati, da tožbo ustrezno popravi. Odločanje o začasni odredbi je vezano na tožbo, ki je sposobna za obravnavanje, kar v konkretnem primeru ni podano.
kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku
Postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je bil že končan, zato zatrjevane kršitve ni več in je ni več mogoče preprečevati. Ker je zatrjevana kršitev ustavne pravice prenehala, ni več dejanja, ki bi posegalo v tožnikove pravice in ne v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Zakoniti zastopnik tožene stranke je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Toženec je revizijo vložil sam, pri čemer ni niti trdil, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena temeljna procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
Nična pogodba glede na izrecno določbo 1. odstavka 107. člena ZOR ne postane veljavna, če je vzrok ničnosti morda pozneje (z naknadnim sprejemom skupščinskega sklepa o umiku delnic) prenehal.
Pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je bil v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD, je bil ničen (4. odstavek 240. člena ZGD). Posledica ničnosti je, da morajo delničarji družbi vrniti plačila, ki so jih od nje prejeli iz ničnega pravnega posla (1. stavek 1. odstavka 230. člena ZGD). Pri vračilu prepovedanih plačil (to je plačil, ki jih je družba dejansko izvršila delničarjem zaradi nedopustne pridobitve lastnih delnic) gre za zahtevek, ki ga družba (oziroma stečajni upravitelj) uveljavlja na podlagi določb ZGD (1. stavek 1. odstavka njegovega 230. člena) in ne na podlagi določb ZOR (1. odstavka njegovega 104. člena), vendar to zahtevku ne jemlje narave kondikcijskega zahtevka (ki ima po prevladujočem stališču pravne teorije obogatitveno in ne vrnitveno (restitucijsko) naravo). Stranka, ki je na podlagi nične pogodbe izpolnila svojo obveznost, ima tako na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
ZGD v 1. stavku 1. odstavka 230. člena določa le poseben (korporacijskopraven) razlog ničnosti, ki vsebinsko pomeni konkretizacijo prisilnih predpisov iz 1. odstavka 103. člena ZOR, katerih kršitev ima za posledico ničnost pogodbe, kar pa ne pomeni, da na področju korporacijskega prava za ničnost pravnih poslov o pridobitvi lastnih delnic v nasprotju s 1. in 2. odstavkom 240. člena ZGD velja drugačna ureditev od tiste, ki velja na področju obligacijskega prava, ko pri ugotavljanju utemeljenosti kondikcijskih (povračilnih) zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odstavka 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali njegov 2. in 3. odstavek. Posebna ureditev velja le, če so delničarji prejeli plačila kot dividende (2. stavek 2. odstavka 230. člena ZGD), vendar v tem sporu ne gre za takšen primer (ko bi dolžnost vrnitve prepovedanih plačil veljala le, če bi delničarji vedeli ali bi morali vedeti, da do teh prejemkov niso bili upravičeni).
Za odločitev o utemeljenosti povračilnega zahtevka tožeče stranke ni bistvenega pomena dobrovernost ("poštenost") tožene stranke, čeprav je tudi pomembna pri odločitvi (glej 3. odstavek 104. člena ZOR). Bistvena za odločitev je namreč tudi "poštenost" tožeče stranke, ki uveljavlja povračilni zahtevek (glej 2. odstavek 104. člena ZOR).
cesija - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve
Določba prvega odstavka 443. člena ZOR je (pretežno) dispozitivne narave. Ker (kolikor) smeta prosto dogovoriti odstopničino odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve, smeta pogodbenici pogodbe o odstopu terjatev dogovoriti tudi časovne in vsebinske modalitete te odgovornosti. Odgovornost za izterljivost je odprt pravni pojem, ki pa ga ob odsotnosti določnega dogovora ni mogoče razumeti, kot to terja revidentka, v njegovem najbolj skrajnem pomenu, da bi bila odstopnikova odgovornost v zagotovilu, da bo dolžnik tudi pravilno izpolnil. Strožja pogodbena zaveza ni bila ugotovljena.