začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - procesna predpostavka
Predmet presoje je bila zakonitost izpodbijanih odločb o trajanju tožnikove nezmožnosti za delo zaradi poškodbe kolena. Tožnik bi moral nezmožnost za delo zaradi drugih diagnoz oziroma zaradi kasneje poslabšanega zdravstvenega stanja v zvezi s poškodovanim kolenom najprej uveljavljati pred izbranim zdravnikom in drugimi organi tožene stranke. Ker tega ni storil, kasnejše, morebiti spremenjeno zdravstveno stanje, ni moglo biti predmet tega spora.
revizija - razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - zavarovalna doba s povečanjem - rok za sodno varstvo - sodna pristojnost
Odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožniku odreklo sodno varstvo iz procesnih razlogov in se v vsebino zadeve ni spuščalo, je mogoče prvenstveno izpodbijati le iz revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka. Revizijsko sodišče je vezano na opredelitev revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijski razlogi morajo biti v reviziji navedeni in zaradi značaja revizije kot izrednega pravnega sredstva tudi konkretizirani. Revizijsko sodišče ne more ugotavljati bistvenih kršitev določb postopka, če teh revident izrecno ne uveljavlja, oziroma le iz vsebine revizijskih navedb samo sklepati o tem, za katere bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 370. člena ZPP bi morda lahko šlo.
podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost delodajalca - varnost pri delu - nesreča na delovnem mestu - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - prag vrat
Določbe 25. člena Pravilnika o splošnih ukrepih in normativih varstva pri delu za gradbene objekte namenjene za delovne in pomožne prostore ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti celoten delovni objekt raven. Prag med vrati tako ne predstavlja nedopustnega ravnanja delodajalca, za padec čezenj zato odškodninsko ne odgovarja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonska zveza med uslužbenko sodišča in stranko v postopku
Dejstvo, da je toženčeva žena zaposlena na Okrajnem sodišču v A. ter da je neposredno povezana s sodnico, ki odloča v tej zadevi, še ni razlog za prenos pristojnosti.
vrnitev nepremičnine v postopku denacionalizacije - vpliv denacionalizacije na najemna razmerja - najemnina
Določba 1. odstavka 24. člena ZDen, po kateri vrnitev stvari v postopku denacionalizacije ne vpliva na najemna razmerja, ki so bila (pred uveljavitvijo ZDen, se pravi pred 7.12.1991) ustanovljena z odplačnimi pravnimi posli, ima dvojni pomen. Obstoj takih razmerij vpliva na obliko vračanja premoženja, saj pomeni oviro za vračanje stvari v last in posest. Premoženje se zato vrača le z vrnitvijo - vzpostavitvijo lastninske pravice v korist upravičenca, ne pa tudi v njegovo neposredno posest. Hkrati se s tem ohranja obstoječe najemno razmerje, kar pomeni, da stopi novi lastnik (denacionalizacijski upravičenec) na mesto najemodajalca; potlej obstajajo pravice in obveznosti iz najema med njim in najemnikom. To pomeni, da gre novemu lastniku (denacionalizacijskemu upravičencu) najemnina po najemni pogodbi, v katero je na podlagi 24. člena ZDen vstopil na mesto najemodajalca, od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje.
žalitev udeleženca v postopku - center za socialno delo - kaznovanje pooblaščenca - denarna kazen
Pri kaznovanju po 109. členu ZPP gre za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, in ne za kazenskopravni institut, zato tudi zahteva po kaznovanju, kot jo imenuje pritožnik, ni potrebna.
CSD I. je v tem primeru sodeloval že v rednem postopku, svoje mnenje pa je podal tudi v postopku z obnovo. Osebe, ki se udeležujejo postopka, so stranke, zakoniti zastopniki, pooblaščenci, intervenienti, priče, izvedenci in tolmači.(1) Sodišče, ki mora v postopkih varstva in vzgoje otrok glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo, je v podobnem položaju, kot takrat, ko dejstva v zvezi z otrokovo koristjo ugotavlja s pričami ali izvedenci. Če naj se preprečijo žalitve prič in izvedencev, ni razloga, da sodišče dovoli žalitev centrov za socialno delo. Namen 109. člena ZPP je zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka in nujno procesno disciplino, zato ima sodišče pravico kaznovati tudi tistega, ki v svoji vlogi žali center za socialno delo, saj tudi ta sodeluje v postopku.
ZPIZ-1 člen 252, 252/2.ZDSS-1 člen 72, 72/1.ZPP člen 274, 274/1.ZS člen 83.
uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja - rok za sodno varstvo - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe zaradi uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je določen prvenstveno v 2. odstavku 252. člena ZPIZ-1, v skladu s katerim lahko zavarovanec uveljavlja sodno varstvo v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Za socialne spore rok za sodno varstvo na splošno določa tudi 1. odstavek 72. člena ZDSS-1, po katerem se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Ta rok je torej določen tako v materialnem kot v procesnem predpisu in predstavlja materialni prekluzivni rok. Sodne počitnice ne podaljšajo tega roka.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - pritožbena obravnava - plačilo nadomestila plače - odškodninski spor - nepremoženjska škoda
Ob obravnavi pritožbe zoper drugostopenjski razveljavitveni sklep Vrhovno sodišče Republike Slovenije ne more presojati pravilnosti materialnopravnih izhodišč, zastopanih v izpodbijanem sklepu. Ob spremenjenih materialnopravnih izhodiščih je smotrno, da sodišče druge stopnje samo dopolni postopek glede na spremenjene potrebe po ugotovitvi dejanskega stanja.
Zaradi temeljnega izhodišča ureditve instituta vračunanja daril o enakem obravnavanju zakonitih dedičev in zaradi okoliščin, v katerih so se dediči v prejšnjem zapuščinskem postopku odločali, ali bodo ta institut sploh uveljavljali, revizijsko sodišče zaključuje, da neuveljavljanje pravice zahtevati vračunanje daril sodedičem v prejšnjem zapuščinskem postopku ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
spor o pristojnosti - pomanjkanje slovenske jurisdikcije - povračilo izplačanih zneskov preživnine - Javni jamstveni in preživninski sklad RS kot tožnik
Če ni pristojno nobeno od domačih sodišč (zaradi pomanjkanja slovenske jurisdikcije), potem "lahko" tožnik vloži tožbo pri kateremkoli stvarno pristojnem slovenskem sodišču. Kadar nobeno slovensko sodišče ni pristojno, potem je pač "pristojno" katerokoli (vsako) sodišče (in je stvar tožnika, da izbere, katero bo tisto, ki bo njegovo tožbo zavrglo).
ZDen člen 51, 51/1, 51/2, 66, 66/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.ZLPP člen 13, 13/1.
denacionalizacija - pravna oseba - zavezanec za vračilo premoženja - zavarovanje zahtevka po ZLPP
Zavezanec za vračilo premoženja je pravna oseba, v katere premoženju so stvari, ki so predmet vračanja. Tudi, če je taka pravna oseba ob lastninjenju po ZLPP sredstva, ki so predmet denacionalizacije, izločila iz svojih sredstev in otvoritvene bilance, je v smislu ZDen še zavezanka, saj je v skladu z ZLPP ta sredstva lahko še naprej uporabljala kot dober gospodar.
denacionalizacija - razlastitev družbe z omejeno zavezo - družbenik kot upravičenec
Družbenik ni upravičenec do denacionalizacije nepremičnin, ki so bile podržavljene družbi kot posamezne nepremičnine in ne kot celoten kapital družbe. Lastninska pravica se po pravnih pravilih § 9 ZZK iz leta 1930 ni pridobila že s sporazumom o delitvi, ampak šele z vpisom v zemljiško knjigo.
ZUS-1 - revizija - dovoljenost - postulacijska sposobnost - zavrženje
Tožnik, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita, in ki je navedel, da ne bo pooblastil pooblaščenca s takim izpitom, je oseba, ki nima pravice vložiti revizije, saj nima ustrezne izobrazbe ali ustreznega pooblaščenca.
denacionalizacija - upravičenec - dedič prvega dednega reda - jugoslovansko in slovensko državljanstvo - vzajemnost
Zakonec ali dedič prvega dednega reda osebe iz 9. člena ZDen je moral biti jugoslovanski in slovenski državljan, da je pridobil pravico do denacionalizacije na temelju 12. člena ZDen. Če to ni bil in je imel jugoslovansko državljanstvo in državljanstvo katere od drugih republik, potem zanj velja še dodatni pogoj vzajemnosti. Če je oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno in izpolnjuje pogoj iz 1. odstavka 9. člena ZDen, umrla pred odločitvijo o denacionalizaciji kot državljanka druge bivše jugoslovanske republike, je pomembno, kakšno državljanstvo bi imela umrla oseba glede na 39. člen Zakona o državljanstvu RS.
azil - pospešeni ali redni postopek - subsidiarna zaščita - zatrjevane psihične motnje - zaslišanje prosilca - odločba Ustavnega sodišča
Stabilno psihično stanje stranke se v upravnem in sodnem postopku praviloma predpostavlja in se te domneve ne da izpodbiti z enostavno izjavo oziroma tožbeno oziroma pritožbeno navedbo, pač pa šele s predložitvijo relevantnih dokazov, ki bi bile lahko podlaga za začetek izvajanja dokazov, ki bi lahko ovrgle domnevo psihične stabilnosti stranke v postopku. Zato bo v ponovljenem postopku tožena stranka morala v rednem ugotovitvenem postopku ugotoviti in preveriti vsa dejstva, ki so pomembna za odločanje, zlasti pa podrobneje zaslišati prvo tožnico, in če se bo pojavil dvom o tožničinem zavedanju njenih izjav pri podaji prošnje za azil kot tudi na njenem zaslišanju, bo morala v nadaljevanju postopka, vsekakor pa pred dokončno odločitvijo o zadevi, postopati po določbah 2. in 3. odstavka 33. člena ZAzil.